Slovenska vlada v letu 2001

Ljubljana, 1. decembra - Prvo leto četrte vlade Janeza Drnovška in šeste slovenske vlade v državi, ki je v letu 2001 praznovala 10. rojstni dan, je bilo - morda tudi zaradi dokaj močne vladne koalicije (LDS, ZLSD, SLS+SKD, DeSUS), ki se je izoblikovala po volitvah v DZ oktobra 2000 - precej mirno. Vladna "barka" se je resneje zamajala šele po enajstih mesecih, ko je opozicijska koalicija Slovenija vložila interpelacijo zoper ministra za okolje in prostor Janeza Kopača iz vrst najmočnejše vladne stranke LDS. Zeleni Slovenije pa so na zatožno klop postavili kar celotni ministrski zbor, ki se jim je "zameril" zaradi svojega ravnanja s klavničnimi odpadki. Na tretjo oviro je vlada naletela že na začetku mandata, ko je mandatarju Drnovšku skupina volivcev s prizadevanji za referendum o noveli zakona o vladi preprečila imenovanje ministrske ekipe v skladu z novimi zakonskimi rešitvami. Premier je tako svojo ekipo popolnil in uskladil z novelo šele, ko nad njo ni več visela grožnja z referendumom in je z enomesečnim zamikom začela veljati ob izteku leta 2000. Novela sicer zmanjšuje število ministrstev na 14 in uvaja institut ministrskih svetnikov. Z njo začeti napor za racionalizacijo dela je vlada nadgradila še z novelo zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, ki je stopila v veljavo konec aprila.
        Vlada pa se ne le "racionalizira", ampak si vztrajno prizadeva za predpono "e". To se nazorno kaže v njenem novem poslovniku, ki med drugim uvaja elektronske seje kot enega od rednih načinov njenega odločanja.
        Poleg skrbi za svoje lastno delovanje je vlada pozornost posvetila pomembnim aktualnim vprašanjem. Tako se je sredi leta zdelo, da ji je s potrditvijo predlogov sporazumov o meji in krški nuklearki uspelo presekati gordijski vozel glede odprtih vprašanj s Hrvaško, jeseni je prvič doslej spravila pod streho predloga proračunov za dvoletno obdobje, že pred tem pa je s svojim predlogom osnutka ustavnega zakona predvidela poseg v 19 členov najvišjega pravnega akta v državi.
        Ministrski zbor je z novo vnemo pristopil tudi k popravi dveh "grehov" iz preteklosti, ki obremenjujeta mlado državo: pristojne resorje je zavezal k hitrejšemu reševanju denacionalizacijskih zahtevkov, za reševanje vprašanj prikritih grobišč pa ustanovil posebno komisijo. S tem, da je v DZ poslala predloge zakonov o javnih uslužbencih, o inšpekcijskem nadzoru in o državni upravi je vlada storila nov korak pri uresničevanju reforme javne uprave, s kodeksom javnih uslužbencev pa te moralno zavezala k politični nevtralnosti, nepristranskosti in strokovnosti. V luči junijske obsodbe nekdanjega državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Borisa Šuštarja zaradi jemanja podkupnine so pomenljive tudi določbe kodeksa o sprejemanju daril in zlorabi uradnega položaja.
        Sicer pa je pozornost vzbudila tudi napoved premiera Drnovška, da bo morda prihodnje leto kandidiral za predsednika države, če mu bo to dopuščalo zdravje. Slednje je ponagajalo tudi enemu od ministrov SLS+SKD Jakobu Presečniku, ki ga je v času njegove skoraj dvomesečne odsotnosti - kljub začetnemu negodovanju njegove stranke - na čelu prometnega resorja zamenjal minister za informacijsko družbo Pavle Gantar.