Slovenska notranja politika v letu 2001

Ljubljana, 1. decembra - Kljub temu, da v letu 2001 ni bilo volitev, na notranjepolitičnem področju nikakor ni bilo zatišja. Po več zapletih je država le dobila novega ustavnega sodnika in varuha človekovih pravic, pa tudi generalnega direktorja RTVS. Okrepile so se priprave na ustavne spremembe, premiki pa so se začeli tudi pri problematiki urejanja grobišč in odnosa do polpretekle zgodovine. Sredi junija je na pobudo poslancev iz vrst tako pozicije kot opozicije potekal naknadni referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, katero pa volivci - teh je bilo sicer res le nekaj več kot 35 odstotkov - niso podprli. Prebivalci slovenske prestolnice so hkrati volili tudi člane novih četrtnih svetov. V Ljubljani sta se poleg tega po dolgih letih razpletla holdinška zgodba in večletno neuspešno pogajanje o razdelitvi nekdaj skupnega občinskega premoženja.
        Vse leto je bilo pestro na področju zdravstva, kjer se je različno mnenje tako javnosti kot tudi stroke in ministra pokazalo ne samo pri vprašanju umetnega opolojevanja samskih žensk, ampak tudi ob smrti novorojenčka v jeseniški porodnišnici in smrti porodnice v ljubljanski porodnišnici; v slednjih primerih predvsem o tem, ali je šlo za strokovno napako ali zmoto. Zdravstveno blagajno in samo zdravstvo pa je vlada reševala ne le z dvigom prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje in omejitvijo nekaterih pravic iz obveznega zavarovanja, ampak tudi z dvigom trošarin na alkohol in tobak.
        Na strankarskem prizorišču kljub kongresom dveh vladnih (ZLSD, SLS+SKD) in dveh opozicijskih strank (SDS in NSi) ni prišlo do presenečenj, saj so na predsedniških mestih ostali kar dosedanji prvaki strank. Do trenja v široki vladni koaliciji pa je prišlo zaradi nekaterih kadrovskih zamenjav in pa pri iskanju začasne zamenjave za čas okrevanja po operaciji prometnega ministra Jakoba Presečnika (SLS+SKD), ko je njegov resor prevzel minister LDS Pavel Gantar. Kar dve vladni stranki sta dobili tudi novega glavnega tajnika: LDS Bogdana Biščaka, SLS+SKD pa Andraža Vehovarja. Še največ prahu pa je dvignil premier Janez Drnovšek, ki je omenil možnost kandidiranja na predsedniških volitvah.
        Veliko prahu je dvignilo tudi (ne)vračanje nacionaliziranega cerkvenega premoženja. Tožbe različnih tožnikov je povzročila tako odločitev kmetijskega ministrstva o vrnitvi več kot 8000 hektarjev gozdov in zemljišč, ki ležijo v območju Triglavskega narodnega parka, kot tudi odločitev kulturnega ministrstva o vrnitvi v naravi le cerkvice na Blejskem otoku.
        Slovenija se je soočila tudi s pravim valom ilegalnih prebežnikov, ki so postali precejšnja grožnja za stabilnost razmer v državi, ki se je zaradi neprimernih razmer v begunskih centrih in azilnem domu, predvsem pa zaradi policijskega nasilja, prvič znašla tudi v letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic ter v novembrskem poročilu Evropske komisije o napredku Slovenije v približevanju EU.
        Pojavilo se je več afer. Konec februarja sta koroškega dopisnika Večera Mira Petka pred domačo hišo v Mežici pretepla neznanca in ga pri tem hudo poškodovala, policija storilcev še vedno ni našla, je pa bila ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija za razrešitev tega dogodka. V zvezi s t.i. afero Sava je bila proti novinarju Večera Blažu Zgagi in dvema soobdolženima sodelavcema OVS uvedena preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje vojaške tajnosti. Po sedmih letih je na sodišče prišla medijsko razvpita afera Depala vas, v aferi Vič-Holmec pa je višje sodišče odločilo, da nekdanji direktor policije Borut Likar ni izdal uradne tajnosti. Boj proti korupciji je pokazal prve rezultate: zaradi jemanja podkupnine je bil nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Boris Šuštar že obsojen, vodja okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Marjan Glavar pa obdolžen. Nekdanjega majorja Troho so ovadili zaradi utemeljenega suma krive ovadbe o lastni ugrabitvi, nekdanjega domobranca Levstika pa je sodišče spoznalo za krivega vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Kazenski postopek pa čaka zaradi goljufije tudi samooklicanega računalniškega svetovnega prvaka Matjaža Roglja, ki je moral od države pridobljena sredstva že vrniti. Tudi Slovenijo so preplavile sumljive poštne pošiljke - med drugim so jih prejeli trije poslanci DZ, predsednik opozicijske SDS Janez Janša, Mestna občina Celje, POP TV in časopisna hiša Delo -, vendar v njih ni bilo sledov bioterorizma.