Slovenski parlament v letu 2001 - I. Državni zbor

Ljubljana, 1. decembra - Navkljub drugačnim pričakovanjem je državni zbor ob izrazito močni vladni koaliciji (LDS, ZLSD, SLS+SKD, DeSUS) konstitutivna dejanja po zadnjih parlamentarnih volitvah zavlekel krepko v prvo četrtino leta 2001. Številčno razmeroma šibka opozicijska koalicija Slovenija (SDS, NSi) se ob občasnem sekundiranju SNS in SMS namreč nikakor ni želela sprijazniti s ponujeno porazdelitvijo vodstvenih položajev v državnozborskih delovnih telesih in šele njena ultimativna odpoved vsem položajem v obstoječi parlamentarni hierarhiji je posledično pripeljala do kompromisa pri vzpostavljanju razmerij moči znotraj zakonodajne veje oblasti. Hkrati s tem pa je poslancem že v začetku leta vseeno uspelo sprejeti več pomembnih odločitev: s preimenovanji nekaterih ministrov so sledili reorganizacijskim spremembam v vladi Janeza Drnovška, za novega varuha človekovih pravic so izvolili sociologa Matjaža Hanžka, med bolj "vročimi zadevami" pa so sledeč zahtevam Evropske unije že konec januarja sprejeli zakon o preoblikovanju popularnih prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo. Do dokončne uveljavitve tega za mnoge spornega zakona se je sicer zgodilo še marsikaj, od odložilnega veta do neuspelega poskusa z referendumskim preverjanjem. Prav številne referendumske pobude so mogoče še najopaznejša značilnost zadnjega leta, čeprav se je javno nasprotovanje poslanskim odločitvam na koncu "izšlo" le v primeru t.i. zakona o umetni oploditvi samskih žensk, ki je bil sprejet v drugi polovici aprila in je "padel" na potrditvenem referendumu sredi junija. Da zgolj večinski "za" v parlamentu še ni nujno dovolj, se je pokazalo v zadnjem primeru, da pa v določenih primerih niti "zagotovljena" dvotretjinska večina ni zadosten porok za končni uspeh, pa dokazuje zgodba o "padcu" novega poslovnika, ki ga vladni večini kljub koalicijski zavezi vseeno ni uspelo sprejeti.
        Kakorkoli - državni zbor je pod vodstvom Boruta Pahorja (ZLSD) v prvem letu novega tisočletja sprejel številne pomembne zakone. Med prednostnimi nalogami še vedno prednjači usklajevanje domače zakonodaje z evropskim pravnim redom, podobno kot v minulih letih pa so se morali poslanci ob rutinskem delu soočati tudi z aktualnimi izzivi časa - med katerimi na prvo mesto vsekakor sodi nova realnost mednarodne politike po septembrskih terorističnih napadih na Združene države Amerike.