Pregled - svet, 29. 5. (sreda)

NEW YORK - Newyorška porota je po skoraj petih tednih sodnega procesa začela odločati o krivdi ali nedolžnosti bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa glede 34 točk kazenske obtožnice ponarejanja poslovnih dokumentov v povezavi s Stormy Daniels. Sodnik Juan Merchan je porotnikom podal navodila in razložil, da bo v primeru obsodbe kazen Trumpu določil sam. Izreče mu lahko najvišjo kazen do štirih let zapora, vendar pa večina analitikov meni, da se to ne bo zgodilo, ker bivši predsednik doslej še ni bil obsojen za kaznivo dejanje in ga najverjetneje čaka pogojna kazen.

BRUSELJ - Evropska komisija je tudi uradno zaključila postopek, ki ga je leta 2017 zaradi skrbi na področju vladavine prava sprožila proti Poljski. V tej članici EU namreč ni več očitnega tveganja za resno kršenje vladavine prava, so pojasnili.

BRUSELJ - Preiskovalci so preiskali pisarne sodelavca Evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu ter njegov dom v belgijski prestolnici v okviru preiskave domnevnega ruskega vmešavanja in korupcije, je sporočilo belgijsko tožilstvo. Neuradno naj bi šlo za nekdanjega pomočnika skrajno desnega nemškega evroposlanca Maximiliana Kraha Guillaumera Pradourija, kar je Krah potrdil.

TEL AVIV/GAZA/NABLUS - V Rafi na skrajnem jugu Gaze so bili ubiti trije izraelski vojaki, je potrdila izraelska vojska. Vojska je medtem ponoči nadaljevala zračne napade na Rafo, izraelski tanki pa so še naprej izvajali operacije v središču mesta, prevzela je tudi nadzor nad koridorjem Filadelfi na obmejnem območju med Egiptom in Gazo. V nasilju je bilo od 7. oktobra ubitih 36.171 Palestincev. Visoki valovi ob obali Gaze pa so v nedeljo porušili zasilni pomol ameriške vojske za dostavo humanitarne pomoči prebivalcem Gaze. Vojska ZDA je zato začasno ustavila dostavo pomoči na območje Gaze. Izraelski svetovalec za nacionalno varnost Zahi Hanegbi je medtem izjavil, da bi vojna v Gazi lahko trajala do konca letošnjega leta,

NEW YORK - Varnostni svet ZN je razpravljal o Bližnjem vzhodu, o razmerah je svet seznanil koordinator mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu Tor Wennesland, države članice pa so zasedanje izkoristile za ponavljanje znanih stališč s poudarkom na vojni med Izraelom in palestinskim islamističnem gibanjem Hamas v Gazi. Alžirski veleposlanik v ZN Amar Bendjama je v torek po izrednem zasedanju Varnostnega sveta za zaprtimi vrati novinarjem dejal, da bo v kratkem predlagal resolucijo z zahtevo za konec izraelske ofenzive v Rafi.

PEKING - Kitajska je globoko zaskrbljena zaradi drastičnih razmer v Gazi, je na srečanju z egiptovskim kolegom Abdelom Fatahom al Sisijem izjavil kitajski predsednik Xi Jinping. Ponovno je izpostavil potrebo po takojšnji prekinitvi ognja in posvaril pred širitvijo napetosti v regiji. Zavezal se je, da si bo Kitajska še naprej prizadevala za hitro, pravično in trajno rešitev konflikta ter dodal, da je Peking pripravljen sodelovati s Kairom pri zagotavljanju pomoči civilistom v Gazi.

KIŠINJOV - Izrael mora čimprej pripraviti povojni načrt za Gazo, je izjavil ameriški državni sekretar Antony Blinken. Prepričan je, da takšen načrt zagotovil, da Izrael ne bi imel dolgoročnega nadzora nad varnostjo v enklavi. Glede Ukrajine pa je izrazil prepričanje, da bo Kijev ob podpori zaveznic v prihodnje postala uspešna država, ki se bo vojaško, gospodarsko in demokratično postavila na lastne noge. Na srečanju z moldavsko predsednico Maio Sandu je obljubil trdno podporo Washingtona Moldaviji na številnih področjih od energetske neodvisnosti do spodbujanja demokracije. Napovedal je tudi 50 milijonov dolarjev pomoči in dodatnih 85 milijonov dolarjev investicij v energetsko varnost Moldavije.

LONDON - Nekdanji direktor izraelske zunanje obveščevalne službe Mosad Josi Koen naj bi vršil pritisk na nekdanjo glavno tožilko Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Fatou Bensouda, naj opusti preiskavo o izraelskih zločinih nad Palestinci, so v skupnem poročilu razkrili britanski in izraelsko-palestinski mediji. Koen naj bi imel med letoma 2017 in 2021 pogoste pogovore s tedanjo glavno tožilko ICC, v katerih jo je skušal tudi z grožnjami prepričati, naj ne preiskuje Izraela.

REYKJAVIK - Na polotoku Reykjanes na jugozahodu Islandije je znova izbruhnil vulkan, ki je lavo na površje bruhnil kar 50 metrov visoko, je sporočil islandski meteorološki urad. Oblasti, ki so razglasile izredne razmere, so že evakuirale prebivalce mesta Grindavik in obiskovalce kopališča s termalno vodo Modra laguna. To je bil sicer že peti izbruh vulkana na polotoku od decembra.

KIJEV - Ukrajina je poročala o novih ruskih napadih v več regijah po državi, v katerih je bilo ubitih osem ljudi, več kot deset je ranjenih. Število žrtev sobotnega ruskega napada na trgovino v Harkovu je medtem naraslo na 19, je sporočilo ukrajinsko tožilstvo.

STOCKHOLM - Švedska je Ukrajini obljubila vojaško pomoč v višini okoli 1,2 milijarde evrov. Ta med drugim vključuje nadzorno letalo, rakete in topniško strelivo. Gre za največji sveženj pomoči Kijevu doslej v okviru švedske podpore državi, ki se že tretje leto bori proti ruski agresiji. Švedski obrambni minister Pal Jonson je pri tem poudaril koristnost nadzornega letala. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pomoč pozdravil.

MADRID - Sodišče je zavrnilo zahtevo državnega tožilstva, da konča preiskavo proti soprogi španskega premierja Pedra Sancheza zaradi suma korupcije. Presodilo je, da obstaja dovolj elementov za njeno nadaljevanje. S to odločitvijo je sodišče zavrnilo državnega tožilca, ki je 25. aprila pozval k razveljavitvi postopka in končanju primera proti Begoni Gomez brez nadaljnjih ukrepov, potem ko je civilna garda v poročilu ugotovila, da primer ni utemeljen.

PARIZ - Bogatejše države so z dveletno zamudo dosegle cilj, da revnejšim državam zagotovijo sto milijard dolarjev letne pomoči za soočanje s posledicami podnebnih sprememb, je sporočila organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pomoč so namreč bogatejše države obljubile do leta 2020, dosegle pa so ga leta 2022.

LONDON - Lastnik britanske poštne skupine Royal Mail, ki se v zadnjih letih sooča s številnimi težavami v poslovanju, je sprejel prevzemno ponudbo poslovne skupine češkega milijarderja Daniela Kretinskega v vrednosti 3,6 milijarde funtov (4,2 milijarde evrov). Posel mora zdaj odobriti še nacionalni regulator.