14 dni do OI - Zaljubljeni Balzac ali kakšno je strto srce
Ljubljana, 12. julija - Francoska književnost velja za eno najsijajnejših na svetu in je stoletja predstavljala predmet nacionalnega ponosa ter glavno stičišče občutkov francoske nacionalne identitete. Veliko evropskih literarnih smeri izvira iz Francije, francoski pisatelji pa se lahko pohvalijo, da so pobrali največ Nobelovih nagrad za književnost.
Irska, Dublin.
Trinity kolidž, ki se nahaja v mestu Dublin, je dom znameniti knjižnici, v kateri se nahaja evangelijski rokopis iz 9. stoletja, znan po vsem svetu, Book of Kells.
Foto: STA
Zgodovina znane francoske literature sega v 11. stoletje z nacionalnim epom Pesmijo o Rolandu, ki je najstarejši del chansons de geste oz. francoskega srednjeveškega junaškega epa.
Hitreje se je francoska književnost začela razvijati v 16. stoletju. Največji francoski prozni pisatelj renesanse je bil Francois Rabelais. Lirika tistega obdobja je pripadla sedmim lirikom, med katerimi je bil tudi Ronsard, ki so ustvarjali pod imenom Plejada, kar v mitologijo pomeni ozvezdje. Pisali so v francoščini, saj so želeli pokazati, da lahko tudi v francoščini napišejo tako dobra dela kot v latinščini. V tistem obdobju je Francija dobila tudi prvo tragedijo v francoščini, pod katero se je podpisal Etienne Jodelle.
Za 17. stoletje sta značilna dva velika literarna tokova, klasicizem in baročna literatura. Glavni predstavniki so bili Jean Racine, Madame de La Fayette, Jean de La Fontaine, ki je poznan predvsem kot pisec basni, in dramatik Moliere, ki ga nekateri še vedno imenujejo za največjega pisca komedij.
Francoščina je v 18. stoletju postala literarna lingua franca in diplomatski jezik zahodne Evrope, v Franciji, ki so ga zaznamovali filozofi Voltaire, Jean-Jacques Rousseau, Denis Diderot in Montesquieu, pa to obdobje velja za obdobje francoskega razsvetljenstva.
Romantika z Victorjem Hugom, realizem s Stendhalom, Honore de Balzacom in Gustavom Flaubertom ter naturalizem z Emilom Zolajem pa so bili v ospredju 19. stoletja.
Naslednje stoletje so zaznamovale zgodovinske, politične, moralne in umetniške krize. Glavni imeni tega obdobja sta bila Jean Paul Sartre, katerega dela temeljijo na filozofiji, da boga ni in da je človek bitje, ki je povsem svobodno in da ustvarja samega sebe, in Marcel Proust, ki je znan po ciklu Iskanje izgubljenega časa, v katerem je eden najbolj znanih delov anekdota o magdalenicah, ki so mu priklicale spomnil na otroštvo.
V trenutnem stoletju različni literarni tokovi niso tako jasno začrtani, francoska literatura pa še vedno velja za pomembno tako v državi kot svetu, o čemer govori tudi dejstvo, da imajo v Franciji več literarnih nagrad. Ena najprestižnejših je Goncourtova nagrada za najboljše in najbolj domiselno prozno delo leta, ki jo podeljujejo od leta 1903.
Najbolj znana nagrada za dosežke na področju književnosti je Nobelova nagrada za književnost, kjer med zmagovalci prednjačijo francoski avtorji. Podeljujejo jo od leta 1901, do lani pa jo je prejelo 16 pisateljev s francoskim državljanstvom, med njimi leta 1964 Sartre, ki pa jo je zavrnil, saj je menil, da se pisatelj ne sme spremeniti v institucijo. V zadnjih 20 letih so jo prejeli Jean-Marie Le Clezio, Patrick Modiano in kot zadnja leta 2022 Annie Ernaux.