23 dni do OI - Pariz slovi tudi po pokopališču in katakombah
Ljubljana, 3. julija - Pokopališče Pere Lachaise je največje pariško mestno pokopališče in eno najbolj obiskanih pokopališč na svetu. Na njem obiskovalci lahko na 44 hektarih občudujejo čudovite grobnice in nagrobne spomenike, na katerih se lahko poklonijo številnim svetovno znanim pisateljem, igralcem, umetnikom in politikom. Pariz slovi tudi po ogromnih katakombah.
Pokopališče Pere Lachaise, ki se nahaja v 20. okrožju, velja skorajda za nujen postanek turistov. Letno pokopališče, ki se je odprlo leta 1804 in nosi ime po spovedniku francoskega kralja Ludvika XIV., Francoisu de La Chaisu, obišče več kot 3,5 milijona obiskovalcev.
Med 70.000 nagrobniki se nahajajo tudi spomeniki tujim vojakom, ki so med drugo svetovno vojno umrli za Francijo, umrlim v koncentracijskih in delovnih taboriščih in umrlim v tragičnih letalskih nesrečah. Poleg tega, da gre za pokopališče, je to tudi največji park v Parizu, kjer si je mogoče med drugim ogledati unikatne skulpture, spomenike in reliefe.
Čeprav je bilo sprva na pokopališču zaradi oddaljenosti iz mestnega jedra, kjer so bili pogrebi iz zdravstvenih razlogov prepovedi, zelo malo pogrebov, se je to z leti, tudi s pomočjo marketinških trikov, spremenilo. Prva sta bila tam ravno zato pokopana književnika Jean de La Fontaine ter Jean-Baptiste Poquelin Moliere.
V prihodnjih letih je tam svoje zadnje bivališče našlo še več znanih ljudi, med njimi francoska šanjsonjerka Edith Piaf, francoski pisatelji Marcel Proust, Charles Nodier in Honore de Balzac, irski pisatelj Oscar Wilde, francoska pisateljica Colette, poljsko-francoski skladatelj Frederic Chopin, francoski pianist Emile Waldteufel, francoski pesnik Guillaume Apollinaire, ameriška filmska igralka Olivia de Havilland, francoski skladatelj Georges Bizet, italijanski skladatelj Gioachino Rossini, francoska igralka Simone Signoret in ameriški pevec Jim Morrison.
Druga velika in prav tako nekoliko temačna znamenitost Pariza so Pariške katakombe s številnimi kostnicami. V njih ima svoje zadnje počivališče okoli šest do sedem milijonov Parižanov. Med njimi sta tudi francoski slikar Simon Vouet in revolucionar Maximilien Robespierre.
Pariške katakombe so bile prvotno kamnolomi apnenca, v poznem osemnajstem stoletju pa so se mestne oblati, ker so bila pokopališča v Parizu prepolna in so povzročala težave javnemu zdravju, odločile, da njihovo vsebino prenesejo v nekdanje kamnolome Tombe-Issoire, tik izven mesta.
Skupna površina katakomb v francoski prestolnici je 11.000 kvadratnih metrov in je globoka 20 metrov, zaradi česar na tem območju ni veliko visokih stavb.
Del kostnic si lahko ogledajo tudi turisti, ki jih ob vstopu pozdravi napis Arrête! C'est ici l'empire de la Mort (Stop! Tukaj je kraljestvo smrti.), ki nazorno pove, da se v podzemlju nahajajo številni človeški ostanki.