44 dni do OI - Mont Blanc najvišji vrh Evrope?

Mont Blanc na meji med Francijo in Italijo, kjer ga imenujejo Monte Bianco, se bohoti z vrhom 4810 m nad morsko gladino. Že omenjeni Elbrus pa je s 5642 metri še precej višji, a se geografi, gorniki, pohodniki in ljubitelji narave ne morejo poenotiti, na kateri celini leži vrh te gore.

Elbrus leži vzhodno od Črnega morja, severno od Gruzije in vzhoda Turčije, s tem pa severno od Male Azije, ki vsaj v kolektivnem spominu Evropejcev ne sodi v Evropo. Spet drugi vidijo mejo med Evropo in Azijo prav na Kavkazu in s tem tudi vrh omenjene gore kot del Evrope.

A vsaj v smislu gorništva in alpinizma ima Mont Blanc številne prednosti pri boju za naziv najvišjega vrha. Prva sta se nanj avgusta 1786 povzpela Jacques Balmat in Michel Packard, njun vzpon pa je podprl francoski plemič in naravoslovec Horace Benedict de Saussire, ki se je v zgodovino zapisal kot začetnik gorništva. Leta 1808 se je na vrh kot prva ženska povzpela Marie Paradis.

Gorništvo so ob koncu 19. stoletja zamenjale druge ideje in arhitekt slovitega Eifflovega stolpa v Parizu Gustave Eiffel je zasnoval observatorij, ki so ga malo pod vrhom postavili leta 1893. Tega je žal pogoltnil led, zato je leta 1909 dobil naslednika, a tudi tega je "požrla gora".

Mont Blanc je v naslednjih letih z razvojem alpinizma in turizma spet postal izziv gornikom. Najprej so ga organizirano zase odkrili Angleži, ki so ga zaradi stalnega ledu in snega izbrali kot bazo za priprave pred odhodi v Himalajo. Kmalu so tukaj, pa tudi v drugih delih Alp, vadili še Francozi, Avstrijci, Švicarji, Italijani in Nemci...

Tudi Slovenci kot predstavniki alpskega naroda so kaj kmalu našli izziv v vzponu na najvišjo goro v Alpah. Po nekaterih podatkih naj bi prvi slovenski vzpon na vrh leta 1925 opravila gornik in pisatelj Janko Mlakar in njegov soplezalec France Gabrovšek.

Predvsem po drugi svetovni vojni so se Slovenci začeli lotevali tudi najbolj zahtevnih smeri v prepadnih stenah Mont Blanca. Med boljše dosežke še vedno sodi vzpon Marjana Manfrede in Mitje Koširja, ki sta leta 1969 preplezala Boningtonovo smer v Freneyskem stebru, Stane Belak in Boris Krivic pa sta opravila prvo ponovitev Harlinove smeri v istem ostenju. Obe smeri še danes sodita med najtežje.

V zadnjih desetletjih je sledil hiter razvoj turizma, gorskega in smučarskega. Najbolj znana kraja na vznožju gore sta Chamonix na francoski strani in Courmayeur na italijanski. A ne pozabimo, da je s padcem komunizma v Evropi in razpadom Sovjetske zveze vse bolj dostopen postal tudi Elbrus, ki ga vsako leto množično oblegajo alpinisti, med njimi tudi Slovenci.