25 dni do OI - Ludvik XIV. ali Sončni kralj
Ljubljana, 1. julija - Eden od najvidnejših zgodovinskih oseb Francije, zagotovo pa najpomembnejših kraljev, je Ludvik XIV. ali Sončni kralj. Svoji državi je vladal v enem najbolj bleščečih obdobij, njegova vladavina ostaja simbol absolutne monarhije klasične dobe. Svoji državi je vladal od leta 1643 do smrti leta 1715 in jo spremenil v kulturno središče Evrope.
Francija, Versailles.
Versajska palača (Chateau de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Turisti v palači.
Foto: Xinhua/STA
Ludvik XIV. je prestol Francije zasedel po smrti očeta Ludvika XIII., ko je imel šele štiri leta in osem mesecev. Ker je bil novi kralj premlad, da bi sprejemal odločitve, je to vlogo imela njegova mama, kraljica Ana Avstrijska ob pomoči kardinala Giulia Raimonda Mazzarina.
Sončni kralj, ime si je nadel v najstniških letih, ko je imel v eni od baletnih predstav glavno vlogo sonca, je nadaljeval absolutistično politiko svojih predhodnikov, prepričan je bil, da je neposredni predstavnik boga, kot božji dar sta ga poimenovala starša, ker sta za oploditev potrebovala dolgih dvajset let.
Ob gradnji bajne palače v Versaillesu je njegova moč postala še bolj očitna, kazala se je tudi v pravilih vedenja in življenja na dvoru. Ludvik je lahko kot kralj posegal v vsakdanje življenje navadnih ljudi, kaj takega je bilo prej nepredstavljivo. Imeli so natančno predpisane obleke, plače, vedenje in verovanje. Moč Ludvika XIV. je postala tako rekoč absolutna, države ni več delil z vrhovnim sodiščem, plemiči ali protestanti. To povejo tudi besede, ki mu jih pripisujejo: "L'etat, c'est moi" ali "Država, to sem jaz."
Ludvik XVI. je dal zapisati zakonik, izčrpen seznam zakonov, s katerimi je skušal uveljaviti enotno zakonodajo. Ludvikov zakonik za kolonije, poimenovan tudi Črni zakonik, je nekoliko izboljšal položaj sužnjev, saj je na primer prepovedal ločevanje suženjskih družin.
Bil je ljubitelj umetnosti in pokrovitelj francoske akademije. Njegova podpora pisateljem, kot so bili Moliere, Racine in La Fontaine, je vplivala na razcvet francoske književnosti. Ustanovil je tudi kraljevo akademijo plesa, ki je pomembno vplivala na razvoj baleta, in kraljevo akademijo glasbe.
S hčerko španskega kralja je bil sicer poročen, vendar ljubezni med njima ni bilo, saj je šlo za dogovorjeno poroko. Žena mu je bila intelektualno nedorasla, zbirala je palčke za svoj vrt, ni se naučila francoščine, pa tudi plesati ni znala, kar je bilo za kralja zelo pomembno, saj se je sam ukvarjal z baletom. Z njo je sicer imel šest otrok, le eden pa je doživel več kot pet let. Kralj je imel veliko priležnic, ena mu je rodila celo sedem otrok, večino nezakonskih otrok pa je tudi priznal za svoje.
Francija je bila ob njegovi smrti vodilna država v Evropi, francoščina pa svetovni jezik. A bila je tudi finančno močno izčrpana.