27 dni do OI - Tour de France je folklora, ki presega samo kolesarstvo

Ljubljana, 29. junija - Kolesarska dirka po Franciji, ki se bo začela danes v Firencah v Italiji, velja za enega največjih izvoznih artiklov francoske države in enega največjih dogodkov v svetu športa. Letošnja 111. izvedba bo posebna tudi zaradi bližajočih se olimpijskih iger in se prvič ne bo končala v Parizu ali neposredni bližini francoske prestolnice.

Francija, Pau.
18. etapa Dirke po Franciji.
Foto: Anže Malovrh/STA

Razlog so olimpijske igre, ki bodo med 26. julijem in 11. avgustom potekale v Parizu. Zaključek bo zaradi logističnih razlogov v okolici Nice, kar pa ne zmanjšuje mita in legende, ki ga rumena pentlja predstavlja ne samo v svetu kolesarstva, temveč športa nasploh.

V 121-letni zgodovini dirke po Franciji se je nabralo nešteto zgodb, ki so preizkušnjo, katere začetki segajo v "dvoboj" dveh časopisov za prevlado na trgu v zgodnjih letih 20. stoletja, dvignili na piedestal kolesarstva.

Veliko se je spremenilo od prve izdaje leta 1903, a v svojem bistvu dirka po Franciji ostaja športno-komercialni spektakel, ki ob ceste vsako leto privabi milijone gledalcev.

Rumena majica ostaja merilo vsega, kar je v kolesarstvu svetega. Tisti, ki se lahko pohvalijo s skupkom pomembnih kolesarskih lastnosti, se zanjo borijo nekaj več kot tri tedne po različnih terenih.

Francoske ceste so dale številne junake, a vsaj toliko grešnikov, ki so si na tak ali drugačen nedovoljen način pomagali utirati pot do zmag. Ugled dirke ves čas niha, zmagovalci pa nenehno odgovarjajo tudi na neprijetna vprašanja. Če velja kdaj kakšno zgodbo posebej izpostaviti, ni daleč trenutek, ko se lahko vse zruši kot hišica iz kart. Najbolj izpostavljen je primer Američana Lancea Armstronga.

A Tour ostaja Tour zaradi madežev preteklosti, večne skepse, številnih novinarskih vprašanj in tudi zavoljo vseh srce parajočih zgodb, šampionov prihodnosti ter vsega, kar se je od leta 1903 vmes ob dveh prekinitvah zaradi svetovnih vojn odvijalo v cirkusu na dveh kolesih.

Dirka je ob iskanju pozornosti za mnoge od začetka predstavljala romantičen izziv človeške zmogljivosti. Etape, ki so sprva trajale dan in noč, nato zaradi goljufij in pretepov le še po dnevni svetlobi, so se v več kot stoletju spremenile v tekmovanje za organizacijo bodisi začetka bodisi konca etap. V tej želji je Tour večkrat prestopil francoske meje in le še dodajal opeke pri ustvarjanju imperija.

Skozi leta so se boju za rumeno majico (1919) pridružila tudi tekmovanja za zeleno, pikčasto in belo majico. Nekatera prej, nekatera kasneje. Vsak ima na dirki svojo vlogo, vsaka ekipa svoje cilje in želje.

Kolesarska karavana obiskuje znana prizorišča, kot so prelazi Alpe d'Huez s svojimi številnimi serpentinami, vetrovni mogotec Mont Ventoux, Galibier, Tourmalet, Puy de Dome, ali pa znamenite Elizejske poljane za tradicionalen konec Toura, ki ga bo letos prekinila organizacija OI.

Kako velik je poleg športnega dosegal tudi komercialni vidik, kažejo podatki o karavani reklamnih vozil, ki se na pot poda dve uri pred začetkom vsake od etap. Skupek reklamnih vozil pogosto presega 20 km in od začetne do končne točke traja okoli 40 minut.

Za tri vozila v karavani je treba odšteti 150.000 evrov, s teh pa se med gledalci znajde tudi po več deset milijonov artiklov.

Vse to daje dodaten čar že tako mitski podobi dirke vseh dirk.

alz/zzb
© STA, 2024