29 dni do OI - Napoleon Bonaparte, mali veliki mož

Ljubljana, 27. junija - Napoleon Bonaparte, eden največjih vojaških generalov vseh časov, konzul in nato cesar, še danes nosi vzdevek mali veliki mož. Verjetno je zadnji pravi vodja, ki je vodil tako svojo vojsko v vojni kot ohranjal totalen političen nadzor nad obsežnim francoskim cesarstvom. V začetku 19. stoletja je bil za evropske monarhe prava nočna mora.

Belgija, Waterloo.
Na poljih Belgije so ob 200. obletnici bitke pri Waterlooju uprizorili slavno bitko, v kateri so zavezniške britanske in pruske sile 18. junija 1815 premagale Napoleonovo francosko armado.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Napoleon Bonaparte, znan tudi kot Napoleon I., je osvojil večino Evrope. Rodil se je 1769 na Korziki, med francosko revolucijo pa je hitro napredoval v vojaških vrstah.

Leta 1793 je v bitki pri Toulunu, kjer so se Francozi uprli Jakobincem, pridobil čin generala in dobil svojo vojsko. Zaupali so mu naskok na Italijo in 1797 je pokoril Beneško republiko.

Po vrnitvi v Francijo se je začel njegov politični vzpon. 9. oktobra 1799 je izvedel državni udar. Razpustil je direktorij in uvedel konzulat (trije konzuli), s tem pa zavladal Franciji in naredil konec francoski revoluciji.

Leta 1802 se razglasil za edinega konzula z dosmrtnim mandatom, 1804 pa je razpustil konzulat in se okronal za cesarja. O njegovem egu govori tudi dejstvo, da je takratnega papeža povabil na kronanje, a se je okronal kar sam. Francijo je iz republike preoblikoval v cesarstvo.

Leta 1806 je ukinil sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, istega leta je uvedel celinsko zaporo in prepovedal Veliki Britaniji trgovanje z Evropo. Leta 1809 je porazil Avstrijsko cesarstvo, nato pa se je odpravil proti Rusiji.

To je bila napaka, ki jo je še dolgo obžaloval. Napadel jo je 1812 s 610.000 vojaki. Rusi so uporabili taktiko "požgane zemlje" - prebivalce so preselili v osrčje Rusije, ruski vojaki pa so načrtno uničili zemljo za seboj, tako da so francoski vojaki ostali brez živeža. Napoleon je sicer prišel do Moskve, ki so jo Rusi prav tako požgali, a v domovino se je vrnil le s 100.000 vojaki.

Od tega udarca se Napoleon ni več pobral. 1813 je izgubil bitko pri Leipzigu in moral kot vojni ujetnik na otok Elbo. Z otoka je sicer pobegnil leto kasneje, vnovič zbral vojsko in napadel Veliko Britanijo, vendar je bil v bitki pri Waterlooju znova poražen.

Angleži so ga zaprli na otok Sveta Helena, kjer je 1821 umrl v 51. letu starosti. Uradno naj bi umrl zaradi raka na želodcu, a nekateri menijo, da je bil verjetno zastrupljen.

Leta 1840 so njegove posmrtne ostanke prenesli v mesto letošnjih olimpijskih iger, kjer zdaj počivajo pod kupolo v kompleksu Les Invalides.

"Ni nesmrtnosti razen spomina, ki ostane v zavesti ljudi. Živeti brez slave, ne da bi pustili sled svojega obstoja, pomeni sploh ne živeti," je nekoč dejal Napoleon.

nem/zzb
© STA, 2024