12 dni do OI - 14. julij, dan Bastilje

Ključno dejanje v zgodovinskih učbenikih je bilo zavzetje Bastilje, nekdanjega obrambnega stolpa v Parizu, spremenjenega v zapor za politične zapornike. Dejanje je sprožilo revolucijo, ki je zaznamovala vso Evropo.

Leto kasneje (1790) je kralj Ludvik XVI. s svečano zaprisego na Marsovih poljih simbolično "predal oblast" ljudstvu, kar pa ni spremenilo njegove usode, saj ga je revolucionarna oblast tri leta kasneje obsodila na smrt z giljotino.

Francija je bila z buržoazno revolucijo prva med evropskimi državami, kjer so odpravili kraljevi absolutizem in močno skrčili pravice Cerkve. Uveljavljati sta se začela demokracija in nacionalizem. Predvsem v obdobju po revoluciji so se ideje z Napoleonovimi vojskami hitro širile tudi drugod po stari celini.

Številne kraljevine so del evropskega političnega zemljevida še danes, del je razpadel med in po prvi svetovni vojni, del po drugi svetovni vojni. Francoska revolucija pa je bila tista, ki je vse vladarje že mnogo pred tem prisilila v razmislek o delitvi svojega vpliva in moči.

A trajalo je devet desetletij, spomin na dogodke je v splošni javnosti tako rekoč zamrl, preden so se Francozi odločili, da si 14. julij izberejo za nacionalni praznik. Različne praznike je 14. julij zamenjal šele leta 1880, ko so na hipodromu Longchamp priredili vojaško parado kot simbol sprave med novonastalo republiko in francosko vojsko.

Predsednik Jules Ferry je na ta dan francoski vojski pred 300.000 gledalci predal nove zastave, na takratnem Place du Chateau d'eau (danes Place de la Republique) pa so razkrili nov spomenik namenjen ustanovitvi republike. Kasneje je sledilo slavje v mestu.

Prav vojaške parade so v zgodovini močno krepile pomen tega praznika in vedno znova privabile velike množice na ljudsko rajanje in krepile spomin na zgodovino. Med mejniki uveljavljanja praznika je nedvomno 14. julij 1919, ko so se Francozi veselili konca prve svetovne vojne, parade na Elizejskih poljana pa so se udeležili vojaki iz vseh držav zavezništva zmagovite Antante.

Naslednji mejnik je 14. julij 1945, ko so Francozi praznovali konec druge svetovne vojne in konec nemške okupacije. Slavje se je tokrat končalo pri slavoloku zmage.

Manj odmevna, simbolično pa prav tako pomembna, je bila parada 14. julija 2007, ko je na njej sodelovalo okrog 1000 vojakov iz vseh 27 držav članic Evropske unije, med njimi tudi 32 pripadnikov častne enote Slovenske vojske. Eden od slovenskih vojakov pa je bil ob nemškem in portugalskem tisti, ki je takrat na čelu ešalona nosil zastavo EU.

Dandanes Francozi ta dan še vedno praznujejo z različnimi vojaškimi paradami, kjer se spominjajo pomembnih vojaških zmag. Najbolj slavna je seveda parada na Elizejskih poljanah v Parizu. A gre tudi za ljudski praznik z večernim ognjemetom ob Eifflovem stolpu in številnimi plesi, ki jih v prestolnici vsaj formalno še vedno prirejajo tudi gasilci.