31 dni do OI - od Zinedina Zidana do Andre The Gianta

Bernard Hinault, kolesarstvo, 14. 11. 1954

Francija je imela niz izjemnih kolesarjev, a tako kot je bila med ženskami nedvomno številka ena Jeannie Longo, ki je med 1975 in 2012 osvojila trinajst naslovov svetovne prvakinje in bila 25-krat državna prvakinja, je to v moški konkurenci Bernard Hinault

Z desetimi zmagami na tritedenskih dirkah - pet na Touru, tremi na Giru in dvema na Vuelti - 69-letni Hinault sodi med najboljše kolesarje v zgodovini. Ob tem je zmagal še na devetih klasikah in bil svetovni prvak.

Njegova vzdevka sta bila jazbec ali šef zaradi načina vožnje, ki spominja na slovenskega šampiona Tadeja Pogačarja. Hinault je bil med dirko nepredvidljiv, napadalen, na trenutke celo domišljav, hkrati pa je imel vedno nadzor nad dogajanjem v glavnini.

Rene Lacoste, tenis, 2. 7. 1904 - 12. 10. 1996

Verjetno nobeno drugo ime iz francoskega športa ni tako popularno, kot je Rene Lacoste. V prvi vrsti zaradi tako imenovanih polo majic, ki jih je izumil, in značilnega krokodilčka na njih.

Manj znano je, da je bil Lacoste velik izumitelj. V tenisu je prvi začel uporabljati železo pri izdelavi loparjev, iznašel je gumico za blažitev tresljajev na loparju ter napravo za vračanje žogice, patentiral pa je še vsaj dvajset drugih iznajdb.

Osvojil je sedem grand slam naslovov, dva Davisova pokala, ima olimpijsko medaljo, bil je številka ena na svetu, krokodilček, ki je bil njegov zaščitni znak zaradi načina igre, kako je metodično uničeval tekmece, pa se je v naslednjih desetletjih usidral v svet mode. Naprej z polo majicami, ki so bila prva športna oblačila z znakom proizvajalca, nato pa s parfumi, modnimi sončnimi očali, čevlji, torbicami, urami, ...

2006 je Lacoste ustanovil fundacijo za pomoč socialno manj razviti mladi populaciji in tistim s telesnimi pomanjkljivostmi. V preteklih letih je fundacija svoje poslanstvo razširila še na posledice klimatskih sprememb na našem planetu.

Zinedine Zidane, nogomet, 23. 6. 1972

Tako kot pri prejšnjih primerih tudi v nogometu ni lahko izbrati najboljšega francoskega igralca. Osrednja dilema je Zinedine Zidane ali Michael Platini. Oba sta prejemnika Zlate žoge, Platini celo trikrat, oba sta bila klubska evropska prvaka, oba sta zaznamovana z incidenti na igrišču ali v pisarnah - Platini je bil med drugim predsednik Uefe, dejstvo pa je, da Zidane postal svetovni prvak in svoje nogometno znanje po koncu kariere prenesel tudi v trenerski poklic.

Zidane je v igralski karieri nastopal le za Bordeaux, Juventus in Real Madrid, vse uspehe kot trener pa je dosegel na klopi španskega velikana. Potem ko je Francijo 1998 z dvema zadetkoma v finalu proti Braziliji popeljal do prvega naslova svetovnega prvaka in bil nato trikrat izbran za najboljšega igralca leta v izboru Fifa, je po koncu igralske kariere 2006 kopačke zamenjal za kravato.

Na čelu Real Madrida je bil trikrat evropski prvak, dvakrat je bil izbran za najboljšega trenerja leta, vseeno pa ga bo do konca življenja preganjala poteza v finalu SP 2006, ko je z glavo v prsni koš udaril Marca Materazzija in moral zaradi rdečega kartona s tribune spremljati, kako so Italijani po enajstmetrovkah postali svetovni prvaki.

Tony Parker, košarka, 17. 5. 1982

Tony Parker je brez dvoma najbolj znan francoski košarkar. Štirikrat je bil prvak lige NBA, enkrat tudi skupaj s Rašom Nesterovićem, 2013 je v Ljubljani postal evropski prvak, ob izjemni sposobnosti vodenja moštev na parketu pa je svojo slavo unovčil tudi v štiriletnem zakonu s filmsko igralko Evo Longorio.

Že v času igralske kariere se je Parker spogledoval z aktivnostmi izven športnih terenov. Preizkusil se je v filmskih vlogah, izdal je vrsto albumov s hip-hop in rap glasbo, bil je lastnik nočnih lokalov, posvetil pa se je tudi dobrodelnim aktivnostim in pomagal otrokom s hudimi zdravstvenimi težavami.

Parker, sicer rojen v Belgiji, je trenutno predsednik francoskega košarkarskega kluba Asvel Villeurbanne, ki nastopa v evroligi. V Lyonu je hkrati ustanovil košarkarsko akademijo, velik poudarek pa daje tudi razvoju ženske košarke v Franciji.

Andre Rene Roussimoff, rokoborec, 19. 5. 1946 - 28. 1. 1993

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je svet navduševal Andre Rene Roussimoff, bolj znan kot Andre The Giant, rokoborec z 224 centimetri višine in 240 kilogrami teže, ki je bil ob Hulku Hoganu zaščitni znak booma wrestlingmanije.

Andre, ali osmo čudo sveta, kot so ga kasneje klicali v svetu šovbiznisa, se je rodil na severu Francije. Mati in oče nista izstopala po višini, edinec Andre pa je podedoval bolezen rastnega hormona po dedku, ki je meril 234 centimetrov.

Andre The Giant je po uvodni rokoborski karieri, v kateri mu tekmeci niso bili kos, slavo požel v ZDA, kjer je nastopal v ringu in na filmskih platnih. Odmevno vlogo je odigral v hollywoodskem filmu iz leta 1987 Princesa nevesta (The Princess Bride), igral je v Konanu uničevalec (Conan the Destroyer) z Arnold Schwarzenegger v glavni vlogi, bil pa je tudi redni gost televizijskih oddajah.

Po smrti je bilo na temo njegovega življenja in športne kariere, v kateri je zaslužil bajne vsote dolarjev, posneto niz filmov, risank in oddaj, 2014 pa je izšla celo knjiga z naslovom Življenje in legenda (The Life and The Legend).