47 dni do OI - Roland Garros, neustrašni pilot, ki ga pozna ves teniški svet

Že kot mladenič je Garros blestel s svojimi zračnimi podvigi in rekordi. Kasneje, ko je Evropa zapadla v vsesplošno vojno stanje, pa je postal eden prvih bojnih pilotov francoske eskadrilje in načrtovalec orožji za letala.

Še pred letalskimi podvigi je bil nadarjen kolesar, potem ko se je s tem športom začel ukvarjati po preboleli pljučnici pri 12 letih. Ukvarjal se je tudi z nogometom, ragbijem in tenisom, pri 21 letih pa je odprl salon z avtomobili. Bil je tudi velik prijatelj Ettoreja Bugattija, ustanovitelja avtomobilskega koncerna Bugatti.

Leta 1909 se je navdušil nad letenjem po obisku sejma aviacije v Champagnu. Najprej je poletel z Santos-Dumont Demoisellom tipa 20. Kasneje je diplomiral še za letenje drugih letal ter zmagal na posebnih dirkah, med drugim tudi med Parizom in Madridom. Septembra 1911 je postavil tudi rekord z doseženo nadmorsko višino 3950 m, leto kasneje pa je posegel do višine 5610 m in znova podrl rekord.

Letalski dosežki so se nanj lepili tudi kasneje, 1913 je kot prvi brez vmesnega pristanka letel čez Sredozemsko morje. Med letom je dvakrat sam rešil težave z motorjem.

Njegove rekorde je prekinila prva svetovna vojna, Garros pa se je nemudoma pridružil francoskim silam. Avgusta leta 1914 je postal tudi del govoric, da naj bi bil vpleten v sploh prvo letalsko bitko v zgodovini in da naj bi v njej izgubil življenje, potem ko se je žrtvoval ob napadu na cepelina. Garros je bil v tistem trenutku sicer v Parizu, prvi v bitki zrušen cepelin pa je padel šele leto kasneje, tudi takrat Garrosa ni bilo zraven.

V vojnem času je pomagal razvijati orožje za letala, s katerim bi lahko brez posledic za propelerje streljali na bližnje tarče, kar je bilo v tistem času zelo zahtevna naloga. S tehniki je leta 1915 razvil poseben sistem, s katerim je iz zraka zrušil nekaj nemških borcev. Za ta sistem je dobil tudi medaljo ameriškega letalskega kluba za inovacije.

Je pa inovacija leta 1915 našla pot tudi do nemških inženirjev, potem ko so Garrosa sestrelili nad bojnim poljem pod nemško okupacijo. Takratni razvijalec letal za nemško floto Anthony Fokker je inovacijo takoj uporabil na svojih letalih.

Garrosa so nato nemške sile zaprle, po treh letih pa je zbežal in se vrnil v službo francoske mornarice in 5. oktobra dan pred svojim 30. rojstnim dnem umrl za posledicami sestrelitve v Ardenih. Sestrelil pa naj bi ga po doslej znanih podatkih prvi as takratne nemške letalske flote Hermann Habich.

Garrosova zapuščina je ogromna. Med drugim so leta 1920 v njegovo čast poimenovali teniški stadion v Parizu, kjer še dandanes poteka OP Francije. Po njem je poimenovano tudi letališče na Reunionu, kjer se je Roland Garros rodil, v Normandiji pa njegovo ime nosi promenada, kjer je dosegel rekord v nadmorski višini.