V šolah na Hrvaškem se povečuje število učencev slovenščine

Reka, 10. novembra - Osnovne in srednje šole na Hrvaškem, na katerih poteka pouk slovenskega jezika, se še vedno srečujejo s kadrovskimi izzivi, predvsem zaradi neustrezne izobrazbe učiteljev, so danes na Reki opozorili ravnatelji. Predstavniki slovenske skupnosti so medtem poudarili, da se število učencev slovenščine na šolah povečuje kljub težavam, ki jih imajo.

Hrvaška, Reka.
Sestanek predstavnikov slovenske skupnosti z ravnatelji hrvaških šol.
Foto: arhiv Inštituta za narodnostna vprašanja

Ravnatelje hrvaških šol je slovenska skupnost povabila na Reko v okviru strokovno-razvojnih nalog, ki jih izvajajo na Inštitutu za narodnostna vprašanja in jih financira ministrstvo za izobraževanje.

Vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja na Reki in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman je za STA po sestanku z ravnatelji poudarila, da imajo učitelja slovenščine trenutno vse šole, kjer poteka pouk slovenskega jezika po modelu C. Slovenska skupnost zato razmišlja, da bi nadaljevala iskanje šol, kjer bi lahko uvedli učenje slovenščine po tem modelu.

Poučevanje slovenščine po modelu C je ena od pravic, ki jih slovenski manjšini zagotavlja Hrvaška. Slovenščina je po tem modelu del hrvaškega šolskega sistema in učnega načrta, ocena pa je vpisana v spričevalo. Slovenščina po tem modelu ni samo izbirni predmet, ampak naj bi imela enak status kot hrvaščina, njeno poučevanje pa financira hrvaško ministrstvo za šolstvo.

Število učencev slovenščine po modelu C na Hrvaškem se po besedah Riman povečuje, prav tako pa tudi število šol. Kljub temu še vedno obstajajo določeni izzivi.

"Na sestanku z ravnatelji smo ugotovili, da še vedno obstajajo izzivi glede ustreznih kadrov za poučevanje slovenskega jezika pa tudi glede urnika oz. organizacije pouka, predvsem na večjih šolah, kjer pouk poteka v več turnusih," je pojasnila Riman.

Problem je še vedno tudi neustreznost kadra na nekaterih šolah, kot so osnovne šole v Umagu, Bregani in Matuljih.

Ravnatelji so poudarili, da so se kot najboljši učitelji izkazali izvirni govorci, ki imajo voljo in ljubezen do slovenskega jezika in kulture. Kot rešitev so zato predlagali, da bi bili učitelji manjšinskega jezika po novem zakonu o izobraževanju, ki je v pripravi, izvirni govorci manjšinskega jezika s pedagoško izobrazbo.

Ravnatelji so na sestanku izrazili tudi željo po boljši povezanosti s pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem. Slovenske manjšinske organizacije bi po njihovem mnenju namreč lahko popestrile dogajanje otrokom, ki govorijo slovensko oz. se učijo slovenščine.

Na Osnovni šoli Pećine na Reki je danes potekal tudi projekt Branje na glas - slovenski pisatelji v hrvaških šolah, ki ga financira hrvaško ministrstvo za izobraževanje. Cilj projekta je dvigniti bralno kulturo pri osnovnošolskih otrocih in otrokom predstaviti avtorje slovenske otroške književnosti. Poteka tako, da po dva do trije učenci iz vsake hrvaške osnovne šole, ki ima pouk slovenščine po modelu C, glasno preberejo krajši del zgodbe ali pesmi v slovenskem jeziku.

tib/vb
© STA, 2023