Pouk slovenščine bo v Kanalski dolini stekel novembra
Trbiž, 26. oktobra - V Kanalski dolini v Italiji, kjer v tem šolskem letu uvajajo trijezični pouk, bo pouk slovenščine predvidoma stekel v drugi polovici novembra. Kot so se po pisanju Primorskega dnevnika dogovorili ta teden na sestanku v Trbižu, bosta slovenščino poučevali učiteljici iz Slovenije v šolah zavoda Ingeborg Bachmann v Trbižu oz. v drugih krajih v dolini.
Sestanka sta se udeležili tudi učiteljici, ki bosta poučevali slovenščino. Ena prihaja iz Osnovne šole Radovljica, druga pa že dvajset let poučuje slovenščino v tujini. Plačo bosta prejemali od slovenskega ministrstva za izobraževanje, še piše tržaški časnik.
Ravnateljica šole Ingeborg Bachmann Doris Siega je na sestanku tudi predstavila ekipo, ki uvaja trijezični pouk - v italijanščini, slovenščini in nemščini. Pouk določenega predmeta bo potekal v izbranem jeziku, prilagojen pa bo situaciji.
V vrtcu bodo slovenščino začeli poučevati otroke, stare štiri in pet let, pouk slovenskega jezika pa bodo uvedli tudi v prvem razredu osnovne šole in v prvem razredu prvostopenjske oz. nižje srednje šole, morda pa tudi v prvem razredu drugostopenjske oz. višje srednje šole. Pri tem bo učitelj slovenščine delal v tandemu s predmetnimi učitelji. Na semester naj bi izbrali po dva predmeta, v katera bo vključen pouk v izbranem jeziku.
Ena od krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) je danes izrazila veliko zadovoljstvo ob razpletu vprašanja večjezičnega šolanja v Kanalski dolini. S tem se bo po mnenju organizacije zapolnila vrzel pri tamkajšnjem šolanju v slovenskem jeziku. V sporočilu za javnost so zapisali še, da se zavedajo, da je ravno pri vprašanju šolstva podpora slovenske države temeljnega pomena.
Uredbo o poskusnem petletnem večjezičnem pouku je oktobra lani podpisal tedanji italijanski minister za izobraževanje Patrizio Bianchi.
Po navedbah časnika Novi Matajur so si v Kanalski dolini, kjer od leta 1919 delujejo samo italijanske šole, že več kot 20 let prizadevali za sistemsko rešitev za izvedbo pouka slovenskega jezika v lokalnih šolah. Slovenščina se je v tem obdobju pojavljala v šolah v različnih oblikah, a zelo fragmentirano in nesistemizirano, težave pa so bile predvsem s financiranjem ur pouka slovenskega jezika oziroma s pridobivanjem učnega kadra.