Na Hrvaškem izšla knjiga o slovenskih taboriščnikih v Jasenovcu z novim številom ubitih

Kramar je prvi seznam slovenskih taboriščnikov v Jasenovcu začel sestavljati leta 2017. K temu ga je gnala osebna izkušnja, saj so leta 1943 tja odvedli tudi njegovega očeta.

Na prvem seznamu, ki ga je sestavil, je bilo 273 imen Slovencev, ki so jih med letoma 1941 in 1945 deportirali v taborišče. Kot izhodišče je uporabil podatke Spominskega območja Jasenovac iz leta 2014, seznam je nato dopolnjeval z imeni, ki jih je našel v drugih virih.

Leta 2021 se je projektu kot urednica pridružila novinarka in dolgoletna sodelavka Slovenskega doma Zagreb Ilinka Todorovski, ki je prišla do novih odkritij. Seznam v knjigi tako zdaj obsega več kot 400 imen Slovencev, od tega 306 umrlih oziroma ubitih taboriščnikov, in še 103 imena ljudi, ki so na seznamu rešenih oz. preživelih.

Todorovski je za STA pojasnila, da sta z avtorjem želela, da žrtve, ki so običajno številke in imena na seznamih, dobijo tudi obraze. Obenem sta v času v času zgodovinskega revizionizma z dejstvi in dokumenti želela prikazati, da so bili tudi Slovenci žrtve ustaškega režima, in to ne le kot sporadične žrtve, ampak kot pomembna narodnostna skupina.

"Medtem ko v pozabo tonejo dejstva o množičnem deportiranju slovenskega prebivalstva v italijanska koncentracijska taborišča in o nepredstavljivi krutosti nacističnih taborišč smrti, lahko za ustaško taborišče Jasenovac rečemo, da ga sploh nimamo ozaveščenega kot prizorišča medvojnega trpljenja slovenskih civilistov," je poudarila.

To je po njenih besedah do določene mere razumljivo, saj je bilo med več deset tisoč tam ubitimi večina Judov, Srbov in Romov, vprašanje slovenskih taboriščnikov v Jasenovcu pa je bilo praktično neraziskano.

Kot je dejala, je število slovenskih taboriščnikov, do katerega sta prišla s Kramarjem, presenetilo tudi njo.

To sicer ni bilo edino, kar jo je presenetilo. Zanjo je bilo novo tudi spoznanje, koliko Slovencev je živelo na območju NDH že pred ustanovitvijo te ustaške tvorbe pred letom 1941 in torej tudi pred množičnim izgonom slovenskega prebivalstva z nemškega okupacijskega območja.

Todorovski je poudarila, da so Slovence v ustaška taborišča zapirali iz političnih in ne iz rasnih razlogov kot Rome in Jude. Prav tako niso bili tarče pregona zaradi narodnostne in verske pripadnosti, kot je to veljalo za pravoslavne Srbe. Slovenci so v taboriščih pristali večinoma zato, ker so podpirali osvobodilno gibanje ter nasprotovali fašizmu, nacizmu in kolaboraciji.

Po hrvaških uradnih virih je bilo v Jasenovcu ubitih več kot 83.145 ljudi, največ Srbov, Judov in Romov, a tudi Hrvatov in Slovencev, ki so bili nasprotniki NDH.