Slovenci na Hrvaškem si želijo redne avtobusne povezave med Ptujem in Varaždinom

Zavrč, 24. novembra - Slovenci na Hrvaškem si želijo okrepiti sodelovanje med državama na različnih področjih, sta na novinarski konferenci v Turškem Vrhu poudarili poslanka v hrvaškem saboru Barbara Antolić Vupora in slovenska poslanka Suzana Lep Šimenko (SDS). Ena od pobud v tej smeri se nanaša na vzpostavitev redne avtobusne povezave med Ptujem in Varaždinom.

Hrvaška, Zavrč.
Pobuda o redni avtobusni povezavi med Ptujem in Varaždinom kot primer dobre prakse obmejnega sodelovanja.
Poslanka in predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu v državnem zboru Suzana Lep Šimenko, hrvaška poslanka slovenskega rodu Barbara Antolić Vupora, namestnik varaždinskega župana Miroslav Marković.
Foto: Tina Bernik

Hrvaška, Zavrč.
Pobuda o redni avtobusni povezavi med Ptujem in Varaždinom kot primer dobre prakse obmejnega sodelovanja.
Poslanka in predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu v državnem zboru Suzana Lep Šimenko, hrvaška poslanka slovenskega rodu Barbara Antolić Vupora, namestnik varaždinskega župana Miroslav Marković.
Foto: Tina Bernik

Hrvaška, Zavrč.
Pobuda o redni avtobusni povezavi med Ptujem in Varaždinom kot primer dobre prakse obmejnega sodelovanja.
Poslanka in predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu v državnem zboru Suzana Lep Šimenko, hrvaška poslanka slovenskega rodu Barbara Antolić Vupora, namestnik varaždinskega župana Miroslav Marković.
Foto: Tina Bernik

Tovrstna avtobusna povezava bi omogočala in spodbujala nemotene dnevne prihode Slovencev in državljanov Hrvaške v Slovenijo, so sporočili pobudnica ideje, hrvaška poslanka slovenskega rodu Barbara Antolić Vupora, poslanka in predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu v državnem zboru Suzana Lep Šimenko ter namestnik varaždinskega župana Miroslav Marković.

Poudarili so, da si bodo v prihodnjem letu na različnih ravneh prizadevali za vzpostavitev rednih čezmejnih javnih avtobusnih prevozov, ki bodo omogočali obisk naravnih in kulturnih znamenitosti v obeh državah. Reden dnevni prevoz bo po njihovem mnenju koristil tudi tistim, ki se izobražujejo ali delajo v Sloveniji oziroma na Hrvaškem.

"Med Slovenijo in Hrvaško ni niti ene redne avtobusne povezave," je poudarila Antolić Vupora. Pojasnila je, da so med prebivalci Varaždina že opravili anketo, ali si želijo redno avtobusno povezavo s Ptujem, zdaj pa čakajo še rezultate ankete na Ptuju. Dodala je, da je zanimanje za projekt izkazalo tudi slovensko ministrstvo za promet, preden se bodo vanj vključevala ministrstva obeh držav, pa morajo dobiti mednarodne koncesije.

Za vzpostavitev čim učinkovitejše podpore za približevanje Slovencev matični domovini se zavzema tudi Suzana Lep Šimenko. "Pozdravljam pobudo, da moramo narediti nekaj več, da se začnemo Slovenci na eni in drugi strani povezovati. Ključno se mi zdi, da ohranjamo slovenski jezik, kulturo, identiteto, kar lahko storimo tako, da ohranjamo pristen stik," je dejala.

Obenem je dejala, da se zaveda problema pomanjkanja učiteljev slovenščine na Hrvaškem. Napovedala je, da bo komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu januarja tej temi posvetila eno od sej. "Moramo najti rešitev. Če hočemo rešiti ta problem, moramo do njega pristopiti drugače. Pri tem bomo vztrajali, ker je to ključnega pomena," je obljubila.

Ob tem je poudarila, da se s pomanjkanjem učiteljev slovenščine spopadajo tudi v drugih državah in da učiteljev slovenskega jezika primanjkuje celo v Sloveniji. Na Hrvaškem je ta problem še večji zaradi plač, ki so nižje od slovenskih.

Pobudo za vzpostavitev sistema učenja slovenščine na osnovnih šolah oziroma učenja slovenščine po modelu C je pred desetimi leti dala Antolić Vupora in aktivno sodelovala tudi pri vzpostavitvi tega sistema. Samo v varaždinski županiji učenje slovenskega jezika po tem modelu vsako leto konča več kot 200 učencev.

Poučevanje slovenščine po modelu C je ena od pravic, ki jih slovenski manjšini zagotavlja Hrvaška. Slovenščina je po tem modelu del hrvaškega šolskega sistema in učnega načrta, ocena pa je vpisana v spričevalo. Slovenščina po tem modelu ni samo izbirni predmet, ampak naj bi imela enak status kot hrvaščina. Njeno poučevanje financira hrvaško ministrstvo za šolstvo. Čeprav gre za z zakonom zagotovljeno pravico, ta Slovencem na Hrvaškem postaja vse težje dostopna predvsem zaradi pomanjkanja učiteljev slovenskega jezika.

tib/spo/vb
© STA, 2022