Zamejce pestita predvsem problema dvojezičnosti in parlamentarnega zastopstva
Ljubljana, 3. oktobra - Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je na današnji 1. redni seji seznanila s položajem avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah in soglasno potrdila koalicijske predloge, ki se med drugim tičejo krepitve stikov, sprememb krovne zakonodaje, angažiranja mladih ter gospodarskega sodelovanja na tem področju.
Uvodoma so o stanju slovenskih narodnih skupnosti v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem poročali predstavniki krovnih organizacij teh skupnosti.
Slovenske skupnosti v vseh štirih sosednjih državah se soočajo s problemom dvojezičnosti. Na avstrijskem Koroškem primanjkuje dvojezičnih učiteljev predvsem v predšolski vzgoji, opažajo pa tudi upad ravni znanja pri otrocih, ki se slovenščino učijo. Učiteljev slovenščine primanjkuje tudi na Hrvaškem, kjer poleg tega ne obstaja nobena raziskovalna institucija, namenjena slovenski manjšini. Glede slednjega je enaka situacija tudi na Madžarskem.
Zamejci, predvsem tisti v Italiji in Avstriji, se soočajo tudi s problemom nizke ravni vidne dvojezičnosti oziroma uporabe slovenščine v javni sferi. Predstavniki slovenske skupnosti v Italiji so poleg tega izpostavili tudi pomanjkanje slovenskih duhovnikov.
Predstavniki Slovencev v Avstriji so kot problem izpostavili tudi izvajanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki slovenski manjšini zagotavlja pravice, in dejali, da ga avstrijske oblasti vse pogosteje črtajo iz razprav in uradnih dokumentov.
Na Hrvaškem poleg dvojezičnosti težavo predstavljata tudi pomanjkanje medijev v slovenščini, kot tudi dejstvo, da v hrvaškem parlamentu Slovenci nimajo svojega predstavnika, temveč je slovenski, črnogorski, albanski, makedonski in bosanski manjšini zagotovljen skupno en sedež oziroma en predstavnik.
S problemom parlamentarnega zastopstva se soočajo tudi porabski Slovenci, ki v madžarskem parlamentu nimajo svojega predstavnika, temveč le zagovornika, ki nima pravice do glasovanja. Velik problem tamkajšnjim zamejcem med drugim predstavlja tudi gospodarska izoliranost Porabja.
Komisija je po razpravi, v kateri so poslanci večinoma zgolj pozdravili ugotovitve iz poročil, soglasno z 12 glasovi za in nobenim proti sprejela tri sklepe. Skladno s prvim komisija vladi predlaga krepitev bilateralnih in multilateralnih stikov za izražanje stališč Slovenije do nerešenih vprašanj slovenskih skupnosti v zamejstvu.
V drugem sklepu je komisija podprla aktivnosti vlade pri pripravi sprememb krovne zakonodaje ter strateških dokumentov na tem področju, medtem ko v tretjem sklepu komisija vladi predlaga, da pripravi predloge ukrepov na področju mladih, kroženja možganov in gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Na začetku in koncu seje je navzoče nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki se je predstavnikom skupnosti zahvalil za poročanje in poudaril, da je funkcija urada, ki ga vodi, da je vezni člen med posameznimi skupnostmi in matično domovino ter da skupaj določijo prioritete pri reševanju odprtih vprašanj Slovencev v zamejstvu.