Večer o potezah ECB (9. 8.)
Maribor, 8. septembra - Darja Kocbek v komentarju Pot v propad piše o potezah Evropske centralne banke (ECB). Poudarja, da med tem, ko vlade članic EU, med katerimi je tudi Slovenija, sprejemajo zakonodajo za subvencioniranje gospodinjstev in podjetij, ki so v vse večjih težavah zaradi energetske draginje in inflacije, ECB z dvigi obrestnih mer draži denar.
"Z dvigom ključne obrestne mere, ki je višji od julijske napovedi, člani sveta ECB, med katerimi je tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, želijo doseči, da bi inflacijo, ki iz meseca v mesec dosega rekordne vrednosti, čim prej sklestili na raven, ki zagotavlja stabilnost cen. Ta raven je največ dva odstotka, avgustovska inflacija v območju z evrom pa je bila 9,1 odstotka. V Sloveniji je dosegla celo 11 odstotkov. To pomeni, da jo je treba zelo sklestiti, kar prinaša s seboj tveganje, da bo recesija bistveno globlja od zaželene. A tudi, če bi v svetu ECB prevladali glasovi tistih članov, ki bi dopustili nekoliko višjo inflacijo, da bi bila recesija milejša, prihodnji meseci za podjetja in gospodinjstva ne bi bili bistveno lažji. Vse od finančne in gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, snovalci gospodarske, fiskalne in denarne politike v Evropi in nasploh na Zahodu preveč lahkomiselno stavijo na denar za rešitelja. ECB je od leta 2014, torej kar osem let, ključne obrestne mere ohranjala na negativni ravni. Denar, ki ga je ustvarjala, je bil tako nerealno poceni. Podobno politiko so imele tudi druge pomembne centralne banke na Zahodu."