Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Prvi pristanek človeka na Luni pomemben ne le za znanost in tehnologijo, temveč za družbo nasploh

pripravila Lea Udovč

Ljubljana, 19. julija - Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji.

Bistra, Tehniški muzej Slovenije.
Odprtje razstave Človek na Luni.
Astronavt Buzz Aldrin ob ameriški zastavi na Luni.
Foto: Anže Malovrh/STA

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, edinem Zemljinem naravnem satelitu. Na misijo so na raketi Saturn 5 poleteli 16. julija 1969 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi, posadko pa sta poleg Neila Armstronga sestavljala še Edwin Aldrin in Michael Collins.

V Lunino orbito so se utirili tri dni po vzletu, 20. julija 1969 oziroma 21. julija po srednjeevropskem času pa sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na tem Zemljinem naravnem satelitu. Prvi je na Lunino površje stopil Armstrong in izrekel slavne besede o človeku in človeštvu: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

Slavna izjava je nastala 21. julija ob 3.56 po srednjeevropskem času, slavne in neštetokrat citirane besede pa je Armstrong izgovoril, ko je kot prvi človek v težkih astronavtskih škornjih stopil na Lunino površje. Milijoni ljudi so na televizijskih ekranih, tudi ti so bili za človeštvo takrat še novost, spremljali dogodek, za katerega je večina vse do takrat menila, da sploh ni možen.

Astronavta Armstrong in Aldrin sta nato na Luninem površju izobesila ameriško zastavo, opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje in prah. Na Zemljo se je misija vrnila 24. julija. Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, 13. avgusta pa so se prvič pojavili v javnosti in bili nemudoma sprejeti kot narodni junaki.

Spomini slovenskih znanstvenikov

Zgodovinski dogodek so v živo prenašale številne televizije po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer je imel dogodek velik odmev. Dogodek je prek televizijskega ekrana spremljal tudi rektor novogoriške univerze in vodja tamkajšnjega Centra za astrofiziko in kozmologijo Danilo Zavrtanik. "Za nas, mlade, ki smo se zanimali za znanost, je bil to fenomenalen dogodek, vedeli smo, da imamo srečo, da smo ga ravno mi za časa našega življenja doživeli," je povedal za STA.

Pomen tega dogodka je bil po njegovem mnenju izjemen, ne le za znanost in tehnologijo, temveč za vsa področja družbe. "V vse segmente družbe je prišla zavest, da je človeštvo sposobno zapustiti Zemljo in izstopiti na Luni ali celo na kakšnem drugem planetu."

Tudi slovenska astrofizičarka Marija Strojnik-Scholl, profesorica na Centru za optične raziskave v Leonu v Mehiki, je ob robu odprtja razstave v Tehniškem muzeju Bistra za STA povedala, da je pristanek na Luni spremljala prek televizije. Dejala je, da je bil zanjo ta dogodek "nekaj izrednega, saj je Ameriki uspelo povedati vsej Zemlji, da je to uspeh človeštva, ne le ameriškega naroda". "Čutila sem, da smo del tega uspeha, Ameriki je uspelo to deliti s človeštvom, kar je bila širokogrudna stvar," je povedala astrofizičarka.

Apollo kot eden od produktov hladne vojne

Ta izjemen uspeh projekta Apollo je po besedah Zavrtanika sprožila hladna vojna, ki je poleg tekme za prevlado med Vzhodom in Zahodom sprožila tudi tekmo za obvladovanje vesolja. "To je eden od projektov hladne vojne, ki pa ima pozitivne posledice, za človeštvo, znanost, razvoj tehnologij. Cel kup tehnologij, ki jih danes imamo in se nam zdijo samoumevne, izhaja tudi iz projekta Apollo."

Pristanek na Luni, sprva nepredstavljiv cilj, je bil velik dosežek inženirjev, hkrati pa tudi velika politična zmaga Združenih držav Amerike v vesoljski tekmi z nasprotnico v hladni vojni Sovjetsko zvezo. Ta je vse do pristanka na Luni celo desetletje dobivala boj v vesolju s številnimi uspešnimi projekti sovjetskega vesoljskega programa, kot je prvi Zemljin umetni satelit Sputnik ali sonda Luna 2.

Ni naključje, da je ameriški predsednik John F. Kennedy že osem let pred tem pred ameriškim kongresom dejal: "Mislim, da se mora naš narod zavezati k cilju, da bo še pred koncem tega desetletja človek pristal na Luni in se vrnil nazaj na Zemljo."

Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2006 John C. Mather iz Nase je ob robu srečanja Nobelovih nagrajencev v Lindauu za STA povedal, da dosežka sprva ni dojemal v kontekstu znanosti, temveč predvsem kot tekmo za premoč nad Sovjetsko zvezo. "Nisem cenil tega, da se je vesoljska doba začela tudi na področju znanosti. Danes vidimo, da ni šlo za vojno in tekmo s Sovjetsko zvezo, temveč za odkrivanje stvari, ki bodo večno pomembne za človeštvo."

Apollo doprinesel tudi k pomembnim odkritjem na drugih področjih

Kot je pred 50. obletnico pristanka prvega človeka na Luni za STA dejal profesor astronomije z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter, vsaka nacija na svetu, ki da kaj nase, goji tudi astrofiziko. Eden od razlogov je ta, da je raziskovanje vesolja preprosto zanimivo, drugi pa da je "v igri ogromno tehnologije," je menil Zwitter.

Tudi ameriški vesoljski program Apollo, v okviru katerega je Armstrong kot prvi človek pred 50 leti pristal na Luni, je tudi na drugih področjih privedel do odkritij, ki se jih na Zemlji uporablja še danes. Med drugim je prispeval k razvoju na področjih računalništva, medicine in shranjevanja hrane.

Nasa je med drugim morala razviti majhno in lahko napravo za čiščenje vode, ki zahteva kar se da malo energije in nadzora. Tovrstno tehnologijo še danes uporabljajo za čiščenje v sistemih oskrbe z vodo. Iskanje rešitve, kako brez energetsko potratnega hlajenja shranjevati hrano, je raziskovalce privedlo do sušenja z zamrzovanjem, za potrebe poletov v vesolje pa je Nasa razvila tudi kemični proces za odstranjevanje strupenih odpadkov in proces razsoljevanja slane vode.

A vsaj v zadnjih letih vse kaže, da se boj za vesolje vnovič razplamteva. Poleg ZDA in Rusije, kot naslednice vesoljskih programov Sovjetske zveze, svoje programe razvijajo Kitajci, Indijci, Izraelci, Japonci, Južnokorejci in Evropska unija.

Obletnico bodo obeležili tudi v Sloveniji

Petdeset let po misiji Apollo se po vsem svetu ponovno spominjajo tega zgodovinskega dogodka in njegovega pomena. Tudi v Sloveniji so se že zvrstili nekateri vesoljsko obarvani dogodki, konec tedna pa bosta obletnico obeležili še dve instituciji. V Centru Noordung v Vitanju bodo obletnico odprave Apollo 11 in prvega pristanka človeka na Luni obeležili z odprtjem filatelistične razstave z naslovom Človek na luni - 50 let od Apolla 11 ter z že drugim dogodkom Space Night - opazovanjem zvezd na strehi Centra Noordung.

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pa bo osrednje praznovanje 50. obletnice potekalo v nedeljo. Obiskovalcem bodo na voljo vodeni ogledi občasne razstave Človek na Luni ter predavanje o površju Lune in meteoritih, za najmlajše pa so pripravili vodenje s poskusi in igrami ter pripovedovanje za otroke.

V muzeju so sicer obeleževanje 50. obletnice pristanka odprave Apollo 11 začeli že z junijskim odprtjem razstave Človek na Luni, ki bo na ogled vse do 31. decembra. Razstava med drugim na ogled postavlja prispevke in dosežke slovenskih posameznikov, spomine ljudi in poročanje takratnih medijev.

lu/blm/arh
© STA, 2019