V Tehniškem muzeju odprli razstavo, posvečeno obletnici pristanka na Luni

Kot je v uvodnem nagovoru povedala soavtorica razstave Irena Marušič iz Tehniškega muzeja Slovenije, razstava predstavlja "slovenski pogled na ta dogodek vseh dogodkov".

Občasna razstava bo tako izpostavila, kako so dogodek spremljali v našem prostoru, kakšen odmev je imel v takratnih medijih in kakšen vpliv je imel na razvoj znanosti in tehnike. Razstava se dotika tudi prispevka slovenskih strokovnjakov k raziskovanju vesolja, poleg tega pa je zazrta tudi v prihodnost z vprašanjem, ali je "Lunarna vas samo utopija ali kaj več?"

Tehniški muzej Slovenije je po besedah direktorice muzeja Natalije Polenec edina slovenska institucija, ki se je resno lotila tematike tega dogodka, spomina nanj ter vprašanja, kaj je ta dogodek prinesel ter zakaj danes še nimamo vasi na Luni.

Razstavo v Tehniškem muzeju Slovenije pripravljajo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in drugimi strokovnjaki. Kot je dejala kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter soavtorica razstave Irena Ribič, so jih pri postavljanju razstave zanimali predvsem odzivi slovenskih medijev na ta velik uspeh.

Kot prikazuje razstava, so bili slovenski mediji - od časopisov, revij, radia in televizije - polni vsebin na temo tega pomembnega dogodka. Med drugim so poročali o samem potovanju na Luno, o sestavi plovila, o astronavtih ter njihovem jedilniku, pa tudi o možnostih prenosa bakterij z Lune ter postopku vzpostavljanja karantene.

Po odprtju razstave se je zbranim pridružila tudi astrofizičarka Marija Strojnik-Scholl, profesorica na Centru za optične raziskave v Leonu v Mehiki, ki se tega majhnega koraka za človeka, a velikega skoka za človeštvo zelo dobro spominja.

V muzeju bodo 50. obletnico pristanka odprave Apollo 11 obeležili še z vrsto dogodkov, od doživetij in dogodkov za otroke do osrednjega praznovanja 21. julija.

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Na misijo so poleteli 16. julija 1969 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi, posadko pa sta poleg Neila Armstronga sestavljala še Edwin Aldrin in Michael Collins.

Štiri dni pozneje sta Armstrong in Aldrin z lunarnim modulom pristala na Luni na območju Morja tišine. Prvi je na Lunino površje stopil Armstrong in izrekel slavne besede o človeku in človeštvu. Astronavta sta nato na Luninem površju izobesila ameriško zastavo, opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje in prah. Na Zemljo se je misija vrnila 24. julija, njeni člani pa so bili sprejeti kot junaki.