Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Cena za delnico NLB pod knjigovodsko vrednostjo

pripravila Barbara Dovč in Jernej Šmajdek

Ljubljana, 26. oktobra - Začela se je privatizacija do tričetrtinskega deleža NLB. Delnica največje banke se bo v prvem novembrskem tednu prodajala po ceni med 51,50 in 66 evrov. Višino razpona so narekovale trenutno negotove razmere na trgih, so ocenili analitiki, medtem ko so politiki do novice precej zadržani.

Ljubljana, nebotičnik.
Nova ljubljanska banka (NLB).
Foto: Bor Slana/STA

Slovenski državni holding (SDH), ki za državo prodaja NLB, je danes objavil prospekt za prodajo do 75 odstotkov minus ena delnica NLB. V njem je cenovni razpon postavljen pri 51,50 in 66 evrov. To predstavlja od 68 do 88 odstotkov knjigovodske vrednosti NLB, ki je sredi leta dosegla 75,40 evra.

Knjiga naročil se bo odprla v ponedeljek in bo odprta do 8. novembra. Do 7. novembra bo odprta za izkaz interesa za nakup delnic NLB s strani fizičnih oseb, zadnji dan za institucionalne vlagatelje. Nato bo znana končna cena za delnico. Te naj bi na ljubljanski in londonski borzi začele kotirati 14. novembra.

Država, ki prodaja najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico, bo malim vlagateljem ponudila 10 odstotkov delnic, preostanek pa institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo na koncu delnice prerazporedil iz ene v drugo tranšo, odvisno od količine vpisov v posamezni tranši.

Cenovni razpon ni najbolj ugoden za prodajalca, ki bi v primeru prodaje polovice delnic NLB in srednje vrednosti cenovnega razpona iztržila okoli 588 milijonov evrov, v primeru prodaje treh četrtin banke in srednje vrednosti cenovnega razpona pa okoli 881 milijonov evrov.

Ponuja pa dobro investicijsko priložnost za male vlagatelje oz. fizične osebe in za institucionalne vlagatelje. NLB je namreč nedavno do 2023 napovedala približno 12-odstotni donos na kapital in izplačilo dividend v višini okoli 70 odstotkov dobička NLB Skupine oz. okoli 10-odstotni dividendni donos.

Neuradno je slišati, da interes med slovenskimi (nedržavnimi) institucionalnimi vlagatelji obstaja, so pa ti regulatorno omejeni pri tem, koliko delnic ene same družbe lahko kupijo. Prav tako bi lahko interes izkazali institucionalni vlagatelji iz regije, npr. hrvaški pokojninski skladi.

Vprašanje pa je, kakšen bo interes malih slovenskih vlagateljev. Kljub temu da so danes razmere v gospodarstvu in finančnem sistemu bistveno drugačne kot pred krizo, je namreč še vedno živa negativna izkušnja z IPO Nove KBM.

Država mora skladno z že drugič spremenjenimi zavezami, ki jih je dala Evropski komisiji v zameno za sanacijo NLB ob koncu 2013, letos prodati vsaj polovico banke, preostanek pa do konca prihodnjega leta.

Lani je prodajo na točki soglasja k cenovnemu razponu ustavila vlada kot skupščina SDH, in to zaradi nezadovoljstva s takratnim razponom med 55 in 71 evri (ob knjigovodski vrednosti delnice 65,50 evra) ter zaradi tveganj, povezanih s sodnimi postopki na hrvaškem zaradi prenesenih deviznih vlog nekdanje LB.

To vprašanje je vlada vmes sanirala, številke ob lanski in letošnji prodaji pa niso neposredno primerljive. Zadnja objavljena vrednost za knjigovodsko vrednost je konec junija, medtem ko je NLB sredi oktobra državi izplačala 270,6 milijona evrov dividend za lani, ki vključuje čisti in zadržani dobiček.

Analitiki so ocenili, da ceno za delnico narekujejo razmere na kapitalskih trgih, ki so se v zadnjih tednih precej poslabšale. "Zato lahko rečemo, da je ponujen razpon predvsem odraz trenutnih razmer, in ne samega poslovanja banke," je povzel Matej Šimnic iz Alte Invest.

V kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca in na finančnem ministrstvu so zapisali, da cenovnega razpona in ostalih podrobnosti postopka ne morejo komentirati. Gre namreč za cenovno zelo občutljive informacije v času, ko je postopek, za katerega veljajo zelo jasna pravila komuniciranja, še v teku.

V poslanski skupini SMC in SD so ponovili, da se banka prodaja na podlagi zavez ene od prejšnjih vlad, cene pa niso želeli komentirati. Predsednica SAB Alenka Bratušek pa je izrazila obžalovanje, da se stvar ni zaključila lani. "Smo v fazi, ko naša država nima kaj veliko več narediti," je dejala.

Najbolj odločni so po pričakovanjih v Levici, kjer prodaji nasprotujejo. Vlado so pozvali, naj privatizacijo ustavi. Če tega ne bo storila, koordinator Levice Luka Mesec predlaga državljanski odkup. "V tem primeru sem pripravljen vložiti vse svoje prihranke," je dejal Mesec.

bdo/jes/jb
© STA, 2018