Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Lokalne volitve: Županski kandidati v Kopru za večjo soudeležbo občanov pri odločanju

pripravil Mitja Volčanšek

Koper, 3. novembra - Prioritete 13 županskih kandidatov v Kopru so različne, najbolj pa izstopata večja soudeležba občanov in razvoj podeželja. Poleg prednostnih nalog je STA kandidate vprašala o tem, kakšen naj bo razvoj Luke Koper in kako zmanjšati negativne učinke njenega razvoja, katerih infrastrukturnih projektov bi se lotili in kje bi zanje pridobili sredstva.

Koper.
Mesto Koper.
Foto: Peter Černuta/STA
Arhiv STA

Marko Brecelj, 67 let, samozaposlen v kulturi (Stranka Akacije)

Najprej bi ugotovil zadolženost in projektne obveznosti občine, preprečil škodo zaradi odhoda aktualnega župana, ki je občino in njen razvoj dojemal kot svoj avtorski in lastniški projekt, ter vzpostavil agitacijsko skupino iz oseb, ki razumejo trajnostni razvoj in so ga sposobni razglašati. Zdrav razvoj Luke Koper, ki bi služil ljudem, bi po njegovem morali plačati vsi, ki imajo od rasti Luke koristi. Pri tem se zaveda, da se veliki dobički ter zdravje prebivalcev in okolja izključujeta. Misel o vpreženju Luke Koper v logistično mrežo zveze Nato pa je zanj zločinska. Med infrastrukturnimi projekti izpostavlja vzpostavitev Kopra kot prestolnice prijaznosti do oseb, ki morajo uporabljati vozičke za svoje premikanje, za kar bi se poslužil sredstev iz evropskih skladov.

Aleš Bržan, 42 let, inženir tehnologije prometa (Lista Aleša Bržana)

Med prednostnimi nalogami navaja vzpostavitev sistema dvosmerne komunikacije z občani, zvišanje stroškovne učinkovitosti proračuna za vsaj pet odstotkov, ukinitev nepotrebnih postavk in povečanje vsebinskih. Zavzema se za pospešitev neposrednega vstopa na območje Luke Koper in selitev kamionskega terminala. Zvočno in svetlobno onesnaževanje pristanišča bi omejil s skupnim načrtom reševanja skupaj z Luko, namenska sredstva Luke Koper v proračunu pa bi porabil predvsem za izboljšanje bivanja najbolj izpostavljenih občanov. Med infrastrukturnimi projekti izpostavlja vlaganje vsaj 10 milijonov evrov letno v infrastrukturo na podeželju, saj čakanje na državne pomoči ureditev podaljšuje za desetletja, osvetlitev obmestja ter izgradnjo večnamenskih prostorov za nešportne aktivnosti.

Olga Franca, 58 let, ekonomistka (skupina volivcev/gibanje Skupaj)

Najprej bi se lotila priprave proračuna za 2019 in izhodišč za 2020 s soudeležbo krajevnih skupnosti in ostalih porabnikov javnih sredstev, načrta prenove mestnega jedra, priprave razvojne strategije za celotno občino in občinskega prostorskega načrta ter začetka aktivnosti za odpravo vinjet od italijanske meje do Kopra. Pri razvoju Luke Koper bi vzpostavila tesno sodelovanje z Občino Ankaran za trajnostni razvoj, šla bi tudi v sprejem operativnega programa varstva pred hrupom ter skušala doseči dogovor z Luko in ministrstvom o srednjeročni strategiji zaščite okolja in njenem financiranju. Zagovarja gradnjo manjkajoče infrastrukture v zalednih krajevnih skupnostih, prihod ambulant in lekarn v večje kraje ter gradnjo domov za dementne osebe in upokojence na podeželju. Za financiranje projektov bi izboljšala pridobivanje sredstev EU in šla v predčasni izbor projektov za perspektivo 2021-2027.

Zlatko Gombar, 53 let, inženir elektrotehnike (Dobra država)

V primeru izvolitve bo najprej obesil sliko svoje družine v pisarni, pregledal vse leasing pogodbe o avtomobilih, vrednih več kot 10.000 evrov, ter spoznal sodelavce, ki so temelj občine. Pri koprskem pristanišču zagovarja zmeren razvoj, kjer bo dobičkonosnost usklajena z varstvom okolja in razvojem turizma. Pri tem bi ob načrtovanju razvoja, monitoringu in preventivnih ukrepih predvideli in minimizirali negativne učinke delovanja Luke. Obenem zagovarja izgradnjo drugega tira brez nepotrebnih korupcijskih obvodov in preusmeritev prometa s cest na železnico. Lotil bi se izgradnje neprofitnih stanovanj in medgeneracijskih središč s prodajo občinskega mrtvega kapitala in krediti, s sredstvi iz EU in domačim kapitalom iz drugih slovenskih krajev pa bi uredil priobalni pas med Koprom in Izolo za potrebe turizma.

Marijan Križman, 65 let, parketar (SD)

Napoveduje ustvarjanje pogojev, da bodo mladi sodelovali in uresničevali svoje potrebe in ambicije, kot so olajšave mladim družinam za nakup prvega stanovanja in olajšave iz naslova stanovanjskega kredita, gradnjo varovanih stanovanj in povečanje pomoči pri samooskrbi starejših, sprejem občinskega prostorskega načrta, revitalizacijo mestnega jedra ter vrnitev avtonomnosti in sredstev krajevnim skupnostim. Luka Koper se mora po njegovem razvijati in uvajati sodobne tehnološke procese, ki bodo okolju prijazni, ter tako zmanjšati emisije razsutih tovorov. Zavzemal se bo za zmanjšanje hrupa ladij in tovornjakov. Lotil se bo drugega tira, dograditve novega vhoda za tovorna vozila v pristanišče, sanacije cest na podeželju, infrastrukture v mestnem jedru. Pri tem bi poleg občinskih sredstev koristil evropski denar, sredstva iz državnega proračuna in potencialnih vlagateljev.

Valter Krmac, 57 let, inženir strojništva (Oljka)

Najprej bo vse stranke, izvoljene v občinski svet, povabil k sooblikovanju programa dela ter imenoval podžupane za mesto, primestje in podeželje. Predsednike krajevnih skupnosti bo povabil k pripravi predlogov proračuna občine, pisarne župana pa bo odprl v vsaki krajevni skupnosti. Meni, da se mora Luka Koper usmeriti v uporabo zelene energije in energetske učinkovitosti, ki pripomorejo k zmanjšanju onesnaženosti zraka, hrupa in svetlobe. Od infrastrukturnih projektov bi se najprej lotil ureditve cestnih povezav, kanalizacijskega omrežja in vodovodne oskrbe tam, kjer je še ni, ter izgradnje nove šole na Škofijah.

Viktor Markežič, 67 let, diplomirani ekonomist (SMC)

Najprej bi šel v pregled postopka izdelave občinskega prostorskega načrta, oblikovanja meril za pravičnejši izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča in načrtovanja letnega načrta gradnje in obnove komunalne in druge infrastrukture. Z vidika prekomernega hrupa v pristanišču je po njegovem nujna čimprejšnja prestavitev RO-RO ladij iz prvega v tretji bazen. Luka Koper bo morala aktivno uresničevati načrte razvoja iz državnega prostorskega načrta za njeno območje. Sicer pa meni, da naj bo Luka zelena tudi infrastrukturno in ne le na papirju. Med infrastrukturnimi projekti je izpostavil gradnjo kanalizacije v večjih naseljih, postavitev optičnih zmogljivosti in obnovo cestne infrastrukture na podeželju ter nadaljevanje postopkov prostorskega umeščanja hitre ceste Bertoki-Dragonja. Ključno vlogo pri vseh večjih projektih bodo igrala sredstva EU.

Alan Medveš, 40 let, magister pravnih znanosti (Levica)

Kot prvo je nujno pripraviti celovit pregled finančnega stanja občine ter njenih zavodov in ga javno objaviti, meni. Med prioritetnimi nalogami vidi še strategijo trajnostnega turizma, prenovo javnega prometa in stanovanjske politike ter odnos do kulture in kulturne dediščine. Po njegovem mnenju mora biti razvoj Luke Koper okoljsko in socialno vzdržen ter dogovorjen s prebivalci mesta. Pri tem bo najprej poskrbel za čimprejšnjo umestitev novih vhodov v pristanišče, ki bodo mesto razbremenili tovornega prometa. Pri infrastrukturnih projektih napoveduje izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture v koprskem zaledju, pri čemer bo vire iskal znotraj proračuna, npr. s preklicem nekaterih zgrešenih projektov, ki so v načrtu, ter se bolj usmeril v pridobivanje kohezijskih sredstev.

Nevio Miklavčič, 58 let, profesor fizike (SLS)

Najprej bi s spremembo občinskega statuta krajevnim skupnostim vrnil status samostojnih pravnih oseb, ustavil bi razprodajo občinske zemlje in poživil mestno jedro z uvedbo simboličnih najemnin za nepremičnine v občinski lasti. Prav tako bi povečal transparentnost poslovanja občinske uprave ter občanom ponudil sodelovanje pri oblikovanju občinskega proračuna. V Luki Koper bi po njegovem morali ločiti kamionski in avtomobilski promet z izgradnjo novih vhodov, prekomerni hrup ladijskih agregatov nadomestiti z električnim napajanjem ladij z obale, prizadetim prebivalcem pa plačati pravične odškodnine. Med infrastrukturnimi projekti izpostavlja zagotovitev zadostne vodooskrbe. Začete projekte bi dokončal s pomočjo evropskih in občinskih sredstev, nova sredstva pa poiskal pri novih virih.

Gašpar Gašpar Mišič, 52 let, diplomirani inženir navtike (lista Naš kraj/lista Gašparja Gašparja Mišiča/ZZP)

Zavzema se za celovit pregled poslovanja občine, izvrševanja proračuna in realizacije načrta razvojnih programov ter priprave participatornega proračuna za leto 2019. Razvoj koprskega pristanišča je po njegovem lahko uspešen le s poenotenjem interesov vseh deležnikov, predvsem države ter koprske in ankaranske občine. Pri zmanjšanju negativnih učinkov luške dejavnosti kot prioritetno navaja elektrifikacijo pomolov, kot predpogoj pa sodelovanje vseh vpletenih. Sicer bi nadaljeval z infrastrukturnimi projekti, ki jih je v zadnjih letih koordiniral kot svetovalec aktualnega župana, in sicer z ločitvijo tranzitnega in lokalnega prometa s posegi na koprski hitri cesti in Šmarski cesti ter širitvijo Bertoške vpadnice v štiripasovnico. Ker se je v infrastrukturo centra Kopra že precej vložilo, se bo usmeril v realizacijo infrastrukturnih projektov v koprskem zaledju in primestju.

Boris Popovič, 56 let, gimnazijski maturant, koprski župan (Koper je naš, Slovenija za vedno)

Kandidat ni pravočasno odgovoril na vprašanja STA.

Silvano Radin, 63 let, voznik mehanik (SDS)

Najprej bi se osredotočil na probleme mlajših generacij z ustanovitvijo investicijske pisarne. Omogočil bi več nastanitvenih kapacitet za starejše občane v domu upokojencev in varnih stanovanjih, poskrbel pa bi tudi za več komunalnih privezov. Pri razvoju Luke Koper bi se morali zavedati prostorske stiske mesta in okolice ter zato doseči dogovor o tem, do kod se bo pristanišče širilo. Ob tem bi predlagal gradnjo dodatnega kamionskega terminala, ki ne bi oviral lokalnega prometa in bi razbremenil mestno jedro. Od infrastrukturnih projektov bi najprej dokončal bazenski kompleks, kjer je predvidena tudi gradnja hotela s kongresnim centrom. Uredil bi del obale od Kopra do Žusterne v plažo in rekreativno območje s turistično ponudbo, za dodano vrednost lokalnemu gospodarstvu bi zgradil tehnološki park. Kot najboljši način za financiranje vidi sredstva iz evropskih skladov.

Danijel Sertič, 41 let, živilski tehnik (NSi)

Kot župan bo najprej poskrbel za možna stanovanja za neprofitno oddajanje, poudarja pa tudi skrb za starostnike, saj v domovih za ostarele primanjkuje postelj. Prav tako bi pomagal malim podjetnikom, ki delujejo v mestnem jedru, z zmanjšanjem najemnin v prostorih v lasti občine. Vhod v Luko Koper bi premestil v nemoteče območje Srmina, na območju Bošadrage pa zgradil protihrupni zid. Pristanišče bi se moralo po njegovem razvijati proti Ankaranu, namesto podaljšanja prvega pomola pa se zavzema za podaljšanje drugega oz. tretjega pomola. Med infrastrukturnimi projekti bi dal prednost gradnji neprofitnega stanovanjskega bloka, denar zanj pa bi pridobival iz evropskih sredstev.

* kandidati so navedeni po abecednem vrstnem redu

miv/moz
© STA, 2018