Pregled - svet, 2. 12. (ponedeljek)

KIJEV - Nemški kancler Olaf Scholz je bil znova zadržan glede vstopa Ukrajine v zvezo Nato. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem Scholza znova pozval h krepitvi pomoči, kar je nemški kancler tudi napovedal, vendar pa vnovič nasprotoval odločitvi, da bi Nemčija Ukrajini dobavila rakete dolgega dosega. Pred tem je Scholz sicer napovedal, da bo Nemčija do konca leta Ukrajini namenila vojaško pomoč v vrednosti 650 milijonov evrov, toda uradniki v Berlinu so kasneje priznali, da gre za pomoč, ki je bila napovedana že prej.

MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je očital zahodnim državam, da želijo prekinitev ognja v Ukrajini, da bi lahko Kijev oborožile z naprednim orožjem. Ob tem je na srečanju z madžarskim kolegom Petrom Szijjartom poudaril, da to ni pot do miru. Ob tem je zagotovil, da se je Rusija pripravljena pogajati.

DAMASK/ANKARA/BRUSELJ - Sirska vojska s pomočjo zaveznikov nadaljuje protiofenzivo proti islamističnim upornikom na severozahodu Sirije. V letalskih napadih sirskih in ruskih sil na mesto Idlib in tamkajšnje begunsko taborišče je bilo ubitih 11 civilistov, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Kitajska je izrazila podporo Damasku. Ruski predsednik Vladimir Putin in iranski kolega Masud Pezeškian pa sta poudarila pomen usklajevanja s Turčijo glede konflikta v Siriji. Turčija je medtem zavrnila kakršnakoli ugibanja, da bi za ofenzivo upornikov lahko stalo zunanje vmešavanje. Prepričana je, da so spopadi posledica tega, da režim v Siriji ni začel dialoga z opozicijo. EU je medtem pozvala h končanju spopadov v Siriji.

BEJRUT - Iz Libanona poročajo o napadih izraelskih brezpilotnikov na jugu in vzhodu države. Po navedbah libanonskih oblasti sta bili v napadih ubiti dve osebi, na vzhodu države pa je bil po navedbah libanonske vojske ranjen vojak. Po napadih je predsednik libanonskega parlamenta Nabih Berri Izrael obtožil kršitve premirja. Izraelski zunanji minister Gideon Sar pa je zavrnil obtožbe ZDA in Francije, da je Izrael kršil pogoje premirja. O kršitvah poročata obe strani, je pa Hezbolah danes prvič od začetka premirja potrdil napad na položaj izraelskih sil.

WASHINGTON - Predsednik ZDA Joe Biden je v nedeljo podpisal odlok o pomilostitvi sina Hunterja Bidna, ki je bil obsojen zaradi laganja pri nakupu pištole in je priznal krivdo za utaje davkov, čeprav je od junija letos trdil, da pomilostitve ne bo. Predsednik Biden je v izjavi za javnost zatrdil, da je bil sin žrtev političnega pregona. Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je po pomilostitvi Hunterja Bidna na svojem družbenem omrežju odločitev označil za krivično. Namignil je, da bo po prevzemu položaja pomilostil svoje privržence, ki so 6. januarja 2021 napadli zvezni kongres.

BUKAREŠTA - Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Romuniji so zmagali vladajoči socialdemokrati (PSD). Po skoraj vseh preštetih glasovih so prejeli 22 odstotkov glasov, na drugem mestu je nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) z 18 odstotki. Skrajno desne stranke so skupaj osvojile tretjino glasov. Volilna udeležba je bila z 52 odstotki najvišja v dveh desetletjih. Romunsko ustavno sodišče je medtem potrdilo izid prvega kroga predsedniških volitev, ki je potekal 24. novembra. Drugi krog volitev bo tako, kot je bilo načrtovano, potekal v nedeljo, volivci pa bodo izbirali med skrajno desnim kandidatom Calinom Georgescujem in Eleno Lasconi, kandidatko iz zeleno-liberalne reformne stranke USR.

TBILISI - Gruzijski premier Irakli Kobahidze je dejal, da bo njegova država vztrajala pri približevanju EU, ob tem pa izključil možnost pogajanj z opozicijo. Dodal je, da odločitev o zamiku pristopnih pogajanj z EU ne bo pripeljala do revolucije, opozicijo pa obtožil, da želi organizirati proevropsko vstajo s financiranjem iz tujine. V Gruziji se medtem nadaljujejo množični protesti. Policija je okrepila svojo prisotnost okrog poslopja parlamenta. Na protestih v nedeljo je policija proti zbranim spet uporabila vodni top in solzivec, okrog 150 ljudi je bilo pridržanih. Baltske države Estonija, Latvija in Litva so uvedle sankcije proti gruzijskim voditeljem zaradi zatiranja protestov.

KAIRO - Razmere v Gazi so grozljive in apokaliptične, je ob začetku mednarodne konference o krepitvi humanitarne pomoči za Gazo, ki jo organizirajo Združeni narodi in Egipt, opozoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Mednarodno skupnost je pozval k ukrepanju in gradnji temeljev za trajen mir v Gazi in na Bližnjem vzhodu. Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je ravno v nedeljo zaradi varnostnih razlogov prekinila dobavo pomoči prek mejnega prehoda Kerem Šalom.

PARIZ - Francoski premier Michel Barnier je uporabil poseben člen ustave, ki vladi omogoča sprejem določenega zakona brez glasovanja v parlamentu. S tem je skozi parlament na silo spravil vladni predlog o proračunu in posledično ujezil opozicijo. Zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta (NFP) je že vložilo nezaupnico vladi. Podporo nezaupnici napovedujejo tudi v skrajno desnem Nacionalnem zboru. Glasovanje bi lahko bilo v sredo.

DUBLIN - Na Irskem se po parlamentarnih volitvah, ki so potekale v petek, nadaljevanje vladanja obeta desnosredinskima strankama Fianna Fail in Fine Gael. Glede na doslej znane izide in projekcije bosta sicer najverjetneje morali iskati koalicijskega partnerja. Štetje še poteka, doslej je bilo razdeljenih 162 od 174 poslanskih sedežev. Obe stranki zavračata sodelovanje z levo Sinn Fein, ki je osvojila 19 odstotkov glasov.

WOLFSBURG - V nemških tovarnah avtomobilskega proizvajalca Volkswagen, ki se sooča s težavami, so potekale opozorilne stavke in protestni shodi. Po navedbah sindikata IG Metall se je stavkovnim aktivnostim pridružilo približno 66.000 zaposlenih, kar je več kot polovica vseh zaposlenih v Volkswagnovih tovarnah po državi.

BRUSELJ - Prizivno sodišče je razsodilo, da mora Belgija plačati odškodnino žrtvam prisilnih ločitev rasno mešanih otrok od njihovih družin v času belgijske kolonialne vladavine na ozemlju današnje DR Kongo pred 70 leti. S tem je razveljavilo odločitev sodišča iz leta 2021, da je primer že zastaral. Po oceni prizivnega sodišča gre namreč za zločin proti človečnosti, ki pa ne more zastarati.

STOCKHOLM - Sto največjih orožarskih podjetij na svetu je lani občutno povečalo prihodke od prodaje orožja, k čemur so v glavnem pripomogli konflikti v Ukrajini, v Gazi in naraščanje napetosti po vsem svetu, kaže poročilo Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri). Prihodki od prodaje orožja, opreme in vojaških storitev stotih največjih podjetij v panogi so v letu 2023 skupno dosegli 632 milijard ameriških dolarjev, kar je realno povečanje za 4,2 odstotka v primerjavi z letom prej.

HAAG - Predsednica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Tomoko Akane je v nagovoru članov sodišča opozorila na napade, grožnje in pritiske, ki jih je sodišče deležno od izdaje nalogov za prijetje voditeljev Izraela, Hamasa in Rusije zaradi vojnih zločinov med vojno v Gazi in Ukrajini. Opozorila je na eksistencialno ogroženost sodišča. Zagotovila je, da sodišče ne bo popuščalo pred kakršnim koli zunanjim vmešavanjem.

WASHINGTON - ZDA so napovedale nove omejitve izvoza, s katerimi želijo Kitajski otežiti proizvodnjo naprednih čipov, ki se uporabljajo v obrambnih sistemih in sistemih umetne inteligence. Konkurenca med državama se namreč na tem področju zaostruje.

SEUL - Mednarodna organizacija kriminalistične policije Interpol je v sodelovanju z organi pregona iz 40 držav prijela več kot 5500 posameznikov, osumljenih, da so sodelovali pri spletnih prevarah. Ob tem so zasegli za več kot 400 milijonov dolarjev (380 milijonov evrov) v kriptovalutah in klasičnih valutah, je sporočila organizacija.

PRIŠTINA/BEOGRAD - Kosovo in Srbija v zvezi s petkovo eksplozijo na vodovodnem kanalu na severu Kosova nadaljujeta medsebojne obtožbe. Po trditvah srbskega predsednika Aleksandra Vučića o hibridnem napadu na Srbijo je kosovski premier Albin Kurti v nedeljo Srbijo obtožil kopiranja ruskih metod in eksplozijo primerjal z napadi Rusije na energetsko infrastrukturo Ukrajine.