V Varnostnem svetu ZN pozivi k večji učinkovitosti in prilagoditvi času

Zasedanje je s predsedniško izjavo odprl premier Robert Golob, nadaljevali pa so ga trije poročevalci, nakar je na vrsto prišlo še okrog 90 prijavljenih držav. Zasedanje se bo nadaljevalo do večera, ko bo potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta o Libanonu, ki ga bo vodila zunanja ministrica Tanja Fajon. Za Golobom je vodila tudi posebno zasedanje.

Število spopadov po svetu narašča, pri čemer izstopajo vojne v Ukrajini, Sudanu in v Gazi, kjer grozi, da se ji bo pridružila še podobna vojna v Libanonu. Narašča število žrtev med civilisti in humanitarnimi delavci ter, kot je opozoril Golob, tudi novinarji. Varnostni svet je vse bolj razdeljen in zaradi ruskega veta ne more ukrepati glede Ukrajine, zaradi ameriškega veta pa glede Palestine.

Slovenija je želela z razpravo spodbuditi države, da se ponovno zavežejo osnovnim načelom ZN, ki jih vsebuje Ustanovna listina, spoštovanju pravil, predvsem mednarodnega prava in zaščite civilistov, govorniki pa so podajali svoja mnenja in pobude na primer glede vloge stalnih in nestalnih članic, reform, udeležbe žensk in številne druge.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je razpravo navezal na vrh za prihodnost, na katerem so v nedeljo sprejeli Pakt za prihodnost kot nek kažipot za prihodnje delovanje ZN. Razpravo je označil za dobrodošlo in dejal, da Voditeljstvo za mir pomeni, da mora Varnostni svet smiselno lajšati trpljenje po svetu, vendar to onemogočajo geopolitične delitve.

"Razdeljeni Varnostni svet ne more prispevati k miru," je dejal, ampak izrazil optimizem, da je mir možen glede na pretekle uspehe resolucij, mirovnih in humanitarnih operacij in posredovanj. Pri Ukrajini je treba le upoštevati Ustanovno listino, pri Gazi si je potrebno prizadevati za premirje in rešitev dveh držav, v Sudanu pa je potrebno poslati odločno sporočilo vsem stranem, da Varnostni svet ne bo prenašal grozljivega trpljenja civilistov, je poudaril.

"Prispevajte k uspehu, ne k zmanjšanju pomena Varnostnega sveta," je dejal, predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljarić Egger pa je predvsem poudarjala pomen spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. "Vi odločate, ali se Ženevska konvencija spoštuje. Ko vidite zaveznika, ki meri na civiliste, dvignite telefon," je dejala in dodala, da je potrebna politična volja za upoštevanje prava.

"Odločitve, ki najbolj vplivajo na mir in varnost, najbolj sprejemajo isti moški, ki so sprožili spopade. Skozi kariero sem videla, kako lahko vključevanje žensk privede do resničnih sprememb. Kako dolgo bomo vztrajali pri sistemu, ki propada? Kako dolgo, preden se bo zlomil in se bomo soočali s podobno katastrofo, zaradi katere so nastali ZN? Čas za izgovore je minil. Svet želi ukrepanje, ne razočarajte nas," je dejala nekdanja predsednica Liberije Ellen Johnson Sirleaf.

Za namestnika ruskega veleposlanika Dimitrija Poljanskega je problem enostavno rešljiv, saj naj bi bilo potrebno le odpraviti ameriško dominacijo sveta. Zatrdil je, da svet še ni bil v tako veliki krizi vse od kubanske jedrske krize v 60. letih prejšnjega stoletja, kriv pa naj bi bil Washington s svojimi sateliti, ki uničujejo sistem medsebojnega nadzora in za vse obtožujejo Rusijo. Zvezo Nato je obtožil posredniške vojne proti Rusiji v Ukrajini. Cilj podpore "režimu Zelenskega" naj bi bil uničenje Rusije.

Britanski premier Keir Starmer je v svoji prvi izjavi na ZN odkar je julija prevzel vodenje vlade zagotovil, da bo Velika Britanija vedno igrala konstruktivno vlogo stalne članice Varnostnega sveta. Države je pozval, naj namesto spopadov iščejo politične rešitve, in zatrdil, da v Gazi ni vojaške rešitve. "Kako se Rusija sploh upa pokazati v tej dvorani? Ustanovna listina govori o človeškem dostojanstvu, ne pa o uporabljanju lastnih državljanov kot meso za v mesoreznico," je dejal.

"ZN imajo sveto misijo, da meče pretopijo v pluge," pa je dejal kitajski zunanji minister Wang Yi in menil, da bi Varnostni svet moral izpolniti svoje odgovornosti glede spopadov, vključno z Gazo, kjer je prioriteta premirje in upoštevanje resolucij. Zagotovil je, da Kitajska dela za mir in si prizadeva za izkoreninjenje vzrokov za vojno ter podpira trajnostni razvoj.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je dejala, da se svet lahko veliko nauči iz primera Liberije, ki je s pomočjo ZN stopila na pot miru in to bi moral biti vzor za soočanje z izzivi v Gazi, Sudanu, Haitiju in drugje. "Mednarodni sistem je pomanjkljiv in ljudje so upravičeno razočarani. Vloga ZN je ključna, vendar se ne more uresničiti brez reform," je dejala in pozvala k reformi Varnostnega sveta.