Golob v Varnostnem svetu pozval k povrnitvi zaupanja v ZN

New York, 25. septembra - Premier Robert Golob je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN pozval k povrnitvi zaupanja v ZN, predvsem Varnostnega sveta, in za nesprejemljivo označil dejstvo, da je bilo lani po svetu pobitih rekordno število civilistov, humanitarnih delavcev in novinarjev.

ZDA, New York.
Delovni obisk predsednika vlade Roberta Goloba v New Yorku v okviru 79. zasedanja generalne skupščine OZN.
Odprta razprava Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov z naslovom Leadership for Peace, ki jo vodi predsednik vlade Robert Golob.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Golob vodi posebno zasedanje Varnostnega sveta z naslovom Voditeljstvo za mir, ki ga je v okviru septembrskega predsedovanja v času splošne razprave svetovnih voditeljev na 79. Generalni skupščini ZN pripravila Slovenija.

Na začetku zasedanja je Golob prebral predsedniško izjavo, ki je bila sprejeta soglasno, nato pa predal besedo poročevalcem - generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu, predsednici Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjani Spoljarić Egger in nekdanji predsednici Liberije Ellen Johnson Sirleaf. Ta je nastopila kot članica starešin, skupine uglednih nekdanjih voditeljev, ki jo je ustanovil Nelson Mandela.

Golob je dejal, da Slovenija od začetka članstva v Varnostnem svetu opaža vztrajno upadanje moči pravil, oblikovanih po drugi svetovni vojni, in nezmožnost odzivanja na velike konflikte, kot so tisti v Ukrajini, Gazi in Sudanu. "Zato smo pripravili ta dogodek. Svet nujno potrebuje vodstvo," je dejal.

Vojno v Ukrajini je označil za jasno kršitev Ustanovne listine ZN, ki lahko odpre vrata podobnim vojnam po vsem svetu. Zanj je nesprejemljivo, da Varnostni svet ni sposoben odločneje posredovati kljub grozodejstvom nad Palestinci, v Sudanu pa se obeta nov genocid, med drugim v Darfurju.

"Slovenija si prizadeva biti pošten posrednik, most in graditelj soglasja. Naša politika temelji na vrednotah in načelih. Kar smo se zavezali v kampanji za sedež v Varnostnemu svetu, skušamo tudi uresničiti. Prizadevamo si, da bi za vse konflikte uporabljali enake standarde," je poudaril.

Golob je pozval k večjemu upoštevanju skupnih in ne nacionalnih interesov in navedel nekaj preteklih zgodb o uspehu Varnostnega sveta, kot so Liberija, Sierra Leone in Vzhodni Timor, kjer je ukrepal z orodji, ki jih ima na voljo. Pri nekdanji Jugoslaviji je uspel ustanoviti mednarodno sodišče za zločine, kar se danes zdi nepredstavljivo, je dejal Golob.

Za rekordno število žrtev med civilisti po svetu nosi Varnostni svet svoj del odgovornosti, je dejal in pozval države, naj se zamislijo o tem. "Ponovno moramo vzpostaviti zaupanje v ZN," je dejal in pozval k prizadevanjem za večjo učinkovitost in reforme, pri čemer imajo stalne članice posebno odgovornost.

"Naj zaključim z besedami, da so načela multilateralizma - zamisel, da morajo narodi sodelovati, da bi ohranili mir - danes enako pomembna kot pred 79 leti. Danes smo se lahko združili okoli predsedniške izjave. Gradimo na teh temeljih in ponovno spodbudimo naše skupno delo za boljši, mirnejši in bolj človeški svet," je sklenil Golob.

Zasedanje, na katerem po zadnjih podatkih sodeluje okrog 90 držav, ki opozarjajo na podobne probleme kot Golob, se bo nadaljevalo do večera, ko se bo Varnostni svet na zahtevo Francije sestal na izredni seji o Libanonu.

25.9.2024 18:28 rp/vb