Pregled - svet, 19. 6. (sreda)

PJONGJANG - Ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong-un sta podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki vključuje vzajemno pomoč v primeru agresije zoper njuni državi. Putin je ob tem opozoril, da državi ne bosta dopuščali izsiljevanja Zahoda s sankcijami in pozval k ponovni preučitvi sankcij ZN proti Severni Koreji. Kim je medtem poudaril, da je namen sporazuma zaščititi in braniti temeljne interese narodov obeh držav. Prepričan je, da se bo z njim pospešilo oblikovanje multipolarnega sveta.

TEL AVIV/BEJRUT - Izraelska vojska je v luči krepitve konflikta s Hezbolahom v torek sporočila, da so potrdili načrt za ofenzivo v Libanonu. Libanonskemu šiitskemu gibanju je s "totalno vojno" pred tem grozil že izraelski zunanji minister Izrael Kac. Od oktobra lani sta možnost invazije na Libanon že omenjala izraelski premier Benjamin Netanjahu in obrambni minister Joav Galant. Vodja libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala pa je opozoril, da v primeru vojne ne bo prizaneseno nobenemu kraju v Izraelu ter Ciper posvaril pred odpiranjem letališč in baz za izraelske sile v primeru izbruha vojne.

ŽENEVA - Izrael med vojno v Gazi ni ustrezno zaščitil civilistov pri uporabi natančno vodenih bomb, je opozoril urad ZN za človekove pravice. Pri tem je izrazil zaskrbljenost glede spoštovanja vojnih zakonov spričo večkratne uporabe izraelskih bomb na gosto poseljenem območju Gaze. Izrael je poročilo zavrnil kot pristransko. Poročilo je bilo sicer kritično tudi do oboroženih palestinskih skupin, ki Izrael obstreljujejo z raketami, s čimer ogrožajo civiliste.

RIM - Italijanski parlament je po maratonski seji dokončno potrdil zakon o krepitvi avtonomij dežel, ki deželam brez posebnega statusa daje več pristojnosti. Po mnenju nasprotnikov bo ukrep le še povečal razlike med bogatejšim severom in revnejšim jugom Italije. Zadnja obravnava predloga je v poslanski zbornici trajala vso noč, na koncu pa so poslanci zakon sprejeli s 172 glasovi za in 99 proti.

RIM - Italijanski senat je v torek zvečer potrdil vladni predlog ustavne reforme, ki predvideva neposredne volitve predsednika vlade. Gre za prvi korak na poti potrjevanja predloga, za katerega vlada zaenkrat nima potrebne večine, opozicija pa mu ostro nasprotuje. Reforma predvideva, da mandata za sestavo vlade mandata v prihodnje ne bi več podeljeval predsednik države, temveč bi premierja za pet let neposredno izvolili na volitvah. Obenem bi zmagovalni stranki dodelili 55-odstotno večino tako v poslanski zbornici kot senatu, četudi ne bi prejela absolutne večine glasov.

PRETORIA - Cyril Ramaphosa je prisegel za petletni predsedniški mandat, potem ko je njegova stranka Afriški nacionalni kongres (ANC) kljub zmagi na majskih volitvah izgubila absolutno večino v parlamentu in sklenila koalicijski dogovor. Njegov naslednji korak je imenovanje članov vlade.

BRUSELJ - Politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu je na glasovanju za vodjo skupine znova potrdila Nemca Manfreda Webra. Politična skupina Zelenih v Evropskem parlamentu pa je za vodji izvolila Basa Eickhouta in Terry Reintke.

BRUSELJ - Evropska komisija je napovedala sprožitev postopka presežnega primanjkljaja proti sedmim državam članicam, med drugim Franciji in Italiji. Sprožitev postopkov namerava Svetu EU predlagati prihodnji mesec. V okviru jesenskega svežnja evropskega semestra jim bo nato Bruselj podal še priporočila, kako odpraviti presežni primanjkljaj.

STOCKHOLM - Švedski poslanci so v torek sprejeli obrambni dogovor z ZDA, za katerega se kritiki bojijo, da bi lahko privedel do namestitve jedrskega orožja in stalnih ameriških baz v državi. Med javno razpravo o sporazumu je vlada vztrajala, da v mirnodobnem času na Švedskem ne bo jedrskega orožja.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je z izvršnim ukazom, ki ga lahko naslednji predsednik razveljavi, legaliziral status za 500.000 zakonskih partnerjev ameriških državljanov, ki jih zvezni agenti za priseljevanje ne bodo mogli izgnati iz ZDA. Bidnov ukrep zakonskim partnerjem državljanov omogoča, da zaprosijo za dovoljenje za delo in bivanje, ki bo v primeru odobritve veljalo le tri leta. Bela hiša navaja, da so bile osebe, ki jih je Biden zaščitil, v ZDA povprečno že 23 let. Večina jih je bila rojena v Mehiki.

NEW YORK - Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt tako pri odraslih kot pri otrocih, ugotavlja poročilo ameriškega inštituta, pripravljeno v sodelovanju s Skladom ZN za otroke (Unicef). Leta 2021 je zaradi onesnaženega zraka umrlo 8,1 milijona ljudi. Med odraslimi večje tveganje za smrt kot onesnaženje zraka predstavlja le visok krvni tlak, na tretjem mestu je tobak, ne četrtem pa nezdrava prehrana. Pri otrocih pa je glavno tveganje podhranjenost, izhaja iz poročila inštituta Health Effects Institute.

MADRID - Španski kralj Felipe VI. je obeležil deseto obletnico prevzema prestola. Na slovesnosti v kraljevi palači je poudaril, da je bila v preteklem desetletju predanost delu steber njegovega delovanja kot kralja. Španski kralj je prestol prevzel 19. junija 2014, le 17 dni potem, ko je njegov oče Juan Carlos po skoraj štirih desetletjih abdiciral.

MEKA - Glede na poročila več držav naj bi med hadžem, romanjem muslimanov v Savdski Arabiji, umrlo več sto romarjev, večina zaradi visokih temperatur, ki so v Meki presegle 50 stopinj Celzija. Glede na zadnje navedbe enega od diplomatov je med žrtvami najmanj 600 egiptovskih romarjev. Uradna številka potrjenih smrtnih žrtev se sicer giblje okrog 90. Številne ljudi še pogrešajo.

WASHINGTON - Ameriški proizvajalec čipov Nvidia je v torek, potem ko je njegova delnica dosegla rekordno visoko raven, postal največja družba po tržni kapitalizaciji na svetu. Z vrha lestvice je izrinil tehnološkega velikana Microsoft, potem ko je že pred tem prehitel tudi tehnološko podjetje Apple.

WASHINGTON - ZDA so v torek uvedle sankcije proti več osebam in podjetjem, ki so povezana s predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom in člani njegove družine, ki so že pod sankcijami. Po navedbah Washingtona je Dodik namreč izkoriščal svoj položaj za zagotavljanje javnih poslov podjetjem pod nadzorom sina Igorja. Proti Dodiku so ZDA zaradi ogrožanja daytonskega mirovnega sporazuma uvedle sankcije že leta 2017, od leta 2022 pa ga obtožujejo tudi korupcije.

KRAGUJEVAC - Na višjem sodišču v Kragujevcu v Srbiji so izrekli prve sodbe v primeru strelskega napada 4. maja lani v vaseh v okolici Mladenovca, v katerem je takrat 20-letni Uroš Blažić ubil devet ljudi, 12 pa ranil. Sodišče je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo njegovega strica, bratranca pa obsodilo na 18 mesecev zapora.