Pregled - svet, 13. 6. (četrtek)

BARI - Voditelji držav članic skupine G7, ki so se zbrali na vrhu v južni Italiji, so dosegli dogovor o zagotovitvi 50 milijard ameriških dolarjev za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Voditelji so dogovor pozdravili. Gostiteljica, premierka Giorgia Meloni je že pred začetkom vrha izrazila prepričanje, da bo srečanje prineslo konkretne rezultate. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je srečal z voditelji, se je zahvalil partnerjem. Ob tem je Zelenski z japonskim premierjem in predsednikom ZDA podpisal tudi bilateralna varnostna sporazuma. Rusija je v odzivu dogovor voditeljev G7 označila za korak, ki Zahodu ne bo prinesel nič dobrega.

BRUSELJ - Članice Nata so spričo ruske grožnje pripravljene odločneje ukrepati proti delovanju ruskih vohunov, je pred srečanjem obrambnih ministrov Nata dejal prvi mož zavezništva Jens Stoltenberg. Dodal je, da med članicami Nata obstaja široko soglasje o potrebi po vojaški podpori Ukrajini. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo ministri potrdili načrt, po katerem bo Nato prevzel usklajevanje podpore Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Kasneje je potrdil, da so sprejeli operativni načrt za razširitev podpore zavezništva Ukrajini. Zavezništvo namerava v prihodnosti prevzeti mednarodno usklajevanje dobav orožja in dejavnosti usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil. Uradno bodo ministri to potrjevali v petek.

LUXEMBOURG - Sodišče EU je odločilo, da mora Madžarska plačati več kot 200 milijonov evrov in še po milijon evrov za vsak dan zamude zaradi neizvršitve sodbe sodišča iz leta 2020. Takrat je sodišče razsodilo, da Madžarska ni spoštovala pravil prava unije na področju azilne politike. Kot je poudarilo v tokratni odločitvi, neizpolnjevanje obveznosti, ki vključuje izogibanje uporabi skupne politike unije, pomeni novo in izjemno resno kršitev prava EU. Madžarski premier Viktor Orban je odločitev sodišča označil za nesprejemljivo, v Bruslju pa so Madžarsko pozvali k izvršitvi sodbe in plačilu kazni.

MOSKVA/WASHINGTON - Ameriškega novinarja Evana Gershkovicha, ki je zaradi domnevnega vohunjenja od marca lani zaprt v zloglasnem moskovskem zaporu Lefortovo, je rusko tožilstvo uradno obtožilo vohunjenja za ameriško obveščevalno agencijo Cia. Sodili mu bodo na sodišču v Jekaterinburgu na Uralu, so sporočili z ruskega generalnega tožilstva. V primeru obsodbe mu grozi do 20 let zapora. ZDA so obtožbe označile za prazne. 32-letni Gershkovich je prvi zahodni novinar, ki so ga v Rusiji priprli zaradi obtožb o vohunjenju po razpadu Sovjetske zveze.

LUXEMBOURG - Notranji ministri članic EU so podprli predlog Evropske komisije za podaljšanje začasne zaščite za ljudi, ki so se v unijo zatekli pred rusko agresijo na Ukrajino, do marca 2026. Predlog bo moral Svet EU zdaj še uradno potrditi. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je na zasedanju še izrazila prepričanje, da bosta Romunija in Bolgarija še letos postali polnopravni članici schengenskega območja. Odpravi nadzora na kopenskih mejah teh dveh držav z drugimi članicami schengenskega območja še vedno ostro nasprotuje Avstrija.

TEL AVIV/GAZA - Izraelska vojska nadaljuje intenzivne napade v Rafi na jugu območja Gaze. Po navedbah tamkajšnjih prebivalcev izraelske sile zahodni del mesta napadajo s helikopterji in letali iz zraka, pa tudi s topništvom in bojnimi ladjami. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem potrdila, da je od začetka vojne v Gazi 7. oktobra lani zabeležila 32 primerov smrti zaradi podhranjenosti, od tega 28 med otroki, mlajšimi od petih let. Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je na družbenem omrežju X še izpostavil, da je mir edina rešitev tako za Zahodni breg kot za Gazo.

TEL AVIV/BEJRUT - Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je proti Izraelu izstrelilo nov val raket in brezpilotnih letalnikov, potem ko je bil v izraelskem napadu v torek na jugu Libanona ubit visok poveljnik gibanja Sami Abdalah, znan tudi kot Abu Taleb, je sporočila skupina. V Izraelu, kjer so večino izstrelkov prestregli, so že napovedali odziv.

ŽENEVA - Po svetu je prisilno razseljenih 120 milijonov ljudi, kar je rekordno število, v poročilu navaja visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Število prisilno razseljenih narašča že 12 zaporednih let. Vodja UNHCR Filippo Grandi je pojasnil, da konflikti žal ostajajo prevladujoč razlog prisilnih migracij, nanje pa vse bolj vplivajo tudi podnebne spremembe, ki prav tako sprožajo prisilne selitve in konflikte.

BRUSELJ - Evropska komisija je v skladu z aktom o digitalnih storitvah (DSA) pornografskim spletnim stranem Pornhub, Stripchat in XVideos poslala zahtevo za več informacij o sprejetih ukrepih za preprečevanje širjenja nezakonitih vsebin in zaščito mladoletnikov na spletu. Komisija želi med drugim vedeti, kako platforme preprečujejo širjenje nasilja na podlagi spola in kako zagotavljajo, da so njihovi uporabniki starejši od 18 let.

BRUSELJ - V Evropski uniji je stopila v veljavo prva zakonodaja o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, ki med drugim uvaja smernice za kazniva dejanja na spletu, žrtvam pa omogoča boljši dostop do pravnega varstva. Članice morajo nova pravila prenesti v nacionalno zakonodajo v treh letih, do 14. junija 2027.

BUENOS AIRES - Argentinski senat je v sredo pozno zvečer z minimalno večino potrdil sveženj spornih gospodarskih reform, ki jih je predlagala vlada predsednika Javierja Mileija. Predlog sicer še ni sprejet, saj mora senat obravnavati še vsako točko predloga posebej, nato bo o njem odločal še spodnji dom parlamenta. Med zasedanjem senata v sredo so pred poslopjem argentinskega kongresa ves dan potekali protesti, tudi nasilni spopadi protestnikov s policijo.

WASHINGTON - Ameriško vrhovno sodišče je soglasno zavrnilo zahtevo po prepovedi tablete za splav mifepriston. Sodišče je presodilo, da tožniki nimajo pravne podlage za spodbijanje odločitev zvezne Uprave za hrano in zdravila (FDA) iz leta 2016 in 2021, ki sta olajšali dostop do te tablete. Nekatere ameriške zvezne države so po ukinitvi pravice do splava leta 2022 prepovedale tudi tablete za splav, ki pa jih Američanke lahko še vedno dobijo po pošti iz držav, kjer prepovedi ne veljajo.

BONN/BAKU - Podnebni pogovori v Bonnu, vmesna etapa do podnebne konference ZN v Bakuju (COP29), niso prinesli preboja pri vprašanju financiranja ukrepov za blažitev posledic globalnega segrevanja v revnejših državah. Če želijo države v Bakuju sprejeti potreben dogovor, se bodo morala pogajanja okrepiti še na ministrski ravni, opozarjajo okoljski nevladniki.

PEKING/BRUSELJ - Po napovedi Evropske komisije glede uvedbe dodatnih carin na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske v Pekingu razmišljajo o vložitvi tožbe proti EU pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Po oceni kitajskih oblasti nameravani ukrep krši pravila WTO, njegova uvedba pa bo imela negativne posledice tudi za avtomobilski sektor v EU.