Pregled - svet, 12. 6. (sreda)

Ljubljana, 12. junija - Pregled dogodkov v svetu v sredo, 12. junija.

ŽENEVA - Preiskava Združenih narodih je v poročilu Izrael obtožila zločinov proti človečnosti med vojno v Gazi, poleg tega pa ocenjuje, da sta tako izraelska vojska kot palestinska islamistična skupina Hamas storili vojne zločine. Izrael je sklepe preiskave zavrnil in ZN očital protiizraelsko diskriminacijo. Poročilo neodvisne preiskovalne komisije je prva poglobljena preiskava ZN dogodkov med vojno, ki je izbruhnila po 7. oktobru lani.

DOHA/GAZA - ZDA bodo v prihodnjih tednih pripravile konkretne predloge povojne obnove in ureditve v Gazi, je med obiskom v Katarju izjavil ameriški državni sekretar Antony Blinken. Kot je dejal, si Washington prizadeva odpraviti vrzeli v pogajanjih za sklenitev dogovora o prekinitvi ognja v enklavi, kjer Izrael že več kot osem mesecev izvaja silovito ofenzivo. Nekatere spremembe vsebine ameriškega predloga za premirje, ki jih je v torek predstavil Hamas, po besedah Blinkna namreč so izvedljive, nekatere pa ne. Izraelske sile medtem nadaljujejo smrtonosne zračne napade na palestinsko enklavo.

TEL AVIV/BEJRUT - V izraelskem napadu na jugu Libanona je bil v torek ubit visok poveljnik Hezbolaha Sami Abdalah, znan tudi kot Abu Taleb, je sporočilo šiitsko gibanje. Po napadu je bilo po navedbah izraelske vojske iz Libanona na sever Izraela izstreljenih okoli 90 izstrelkov.

BRUSELJ - Evropska komisija je v sklopu preiskave uvoza električnih avtomobilov iz Kitajske preliminarno ugotovila, da izdelovalci v azijski velesili uživajo koristi nepoštenih subvencij v okviru dobavne verige in s tem ogrožajo interese podjetij, ki ta vozila izdelujejo v EU. Zagrozila je z dodatnimi carinami, začasne bi lahko uvedli 4. julija. Na možnost uvedbe dodatnih carin se je ostro odzvalo kitajsko ministrstvo za trgovino in ob tem namignilo na uvedbo protiukrepov.

BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila skupni načrt za izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu, ki je začel veljati v torek, uporabljati pa se bo začel poleti 2026. V skupnem načrtu je Bruselj opredelil, kaj vse morajo članice storiti, da bodo pripravljene na izvajanje pakta. Zdaj morajo do decembra pripraviti nacionalne načrte. Za izvajanje pakta bo poleg sredstev iz nacionalnih proračunov v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027 na razpolago 3,6 milijarde evrov evropskih sredstev.

KIJEV - Ukrajinska zračna obramba je sestrelila več deset ruskih dronov in raket, izmed katerih jih je nekaj imelo za cilj Kijev, so sporočili iz ukrajinske vojske. Kasneje je v napadu na jugu države bilo ubitih najmanj devet ljudi, predsednik Volodimir Zelenski pa je znova pozval zaveznice k okrepitvi vojaške pomoči.

WASHINGTON - ZDA so naznanile vrsto novih sankcij proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Te bodo vključevale več kot 300 posameznikov in organizacij v Rusiji, pa tudi v državah, kot so Kitajska, Turčija in Združeni arabski emirati. Na posodobljeni seznam sankcij so med drugim uvrstili moskovsko borzo in več njenih hčerinskih družb. Poleg novih sankcij ameriško ministrstvo za finance razširja tudi svojo opredelitev ruske vojaško-industrijske baze.

PARIZ - Francoski Republikanci (LR) so iz svojih vrst izključili predsednika Erica Ciottija, ki je v torek povzročil krizo v tej desni stranki, ko je pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami podprl doslej nepredstavljivo sodelovanje s skrajno desnim Nacionalnim zborom (RN). Ciotti kljub temu vztraja, da ostaja vodja stranke.

PARIZ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo zaradi predčasnih parlamentarnih volitev začasno ustavil sprejetje volilne reforme na Novi Kaledoniji. Ta je na francoskem tihomorskem otočju maja sprožila proteste staroselcev, ki so ponekod prerasli v smrtonosne nemire. V luči prihajajočih volitev je pozval, naj ga podprejo tisti, ki "bodo znali reči ne skrajnostim".

BUDIMPEŠTA - Vodja Nata Jens Stoltenberg in madžarski premier Viktor Orban sta se dogovorila, da Madžarska ne bo ovirala zavezništva pri načrtovanem povečanju podpore Ukrajini v vojni proti Rusiji. Orban je ob tem poudaril, da Budimpešta ne bo dala sredstev ali človeških virov za operacije v Ukrajini in ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja.

BRUSELJ - Vodja flamske desne stranke N-VA in trenutni župan Antwerpna Bart de Wever je od belgijskega kralja Philippa dobil zeleno luč za začetek pogovorov o oblikovanju nove zvezne vlade. Njegova stranka je dobila največ glasov na parlamentarnih volitvah na zvezni ravni, ki so v Belgiji v nedeljo potekale hkrati z evropskimi. S tem se začenja težavno iskanje nove vladne koalicije v razdrobljenem 150-članskem zveznem parlamentu.

AMSTERDAM - Na Nizozemskem je po novembrskih volitvah, na katerih je zmagala skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, četverica strank po dogovoru o koalicijski pogodbi in mandatarju dorekla strankarski razrez resorjev. Po besedah Wildersa bodo v kratkem znana tudi imena ministrov. Novi predsednik vlade naj bi postal nekdanji vodja nizozemske obveščevalne službe Dick Schoof.

AMSTERDAM - Nizozemsko sodišče je tri moške obsodilo na do 28 let zapora za umor nizozemskega kriminalističnega novinarja Petra R. de Vriesa. Še tri obtožene so obsodili na do 14 let zapora zaradi pomoči pri umoru novinarja. Dva obtoženca sta bila oproščena, eden pa je bil obsojen zaradi posedovanja mamil. 64-letni de Vries je bil znan preiskovalni novinar, ki se je ukvarjal predvsem z razkrivanjem dejavnosti kriminalnega podzemlja. Ko je 6. julija 2021 zapuščal televizijski studio, kjer je bil gost, je bil na prometni ulici v Amsterdamu ustreljen v glavo s šestimi naboji, devet dni kasneje pa je za posledicami ran umrl.

ZAGREB - Moški, ki se je v torek dopoldne zažgal pred stavbo hrvaške vlade, je zvečer istega dne zaradi hudih poškodb umrl, so sporočili iz kliničnega centra v Zagrebu. Predstavniki bolnišnice so že kmalu po incidentu sporočili, da so prognoze zaradi hudih opeklin slabe. Motiv za njegovo dejanje še ni znan.

KOEBENHAVN/BRUSELJ - Ultra procesirana živila, alkohol, tobak in fosilna goriva v Evropi vsako leto povzročijo okrog 2,7 milijona smrti, ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ob tem opozarja, da te štiri industrijske panoge zavajajo potrošnike, širijo dezinformacije in z lobiranjem preprečujejo učinkovite ukrepe. WHO v tej luči poziva k "strožjim ukrepom, ki bi omejili moč industrij", vlade pa nagovarja, naj spodbujajo zdravstvene politike, ki jih industrija sicer "redno izpodbija, zavlačuje, onemogoča ali ustavlja".

akt/akt
© STA, 2024