EU VOLITVE: Liste o medijih in umetni inteligenci

STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednja vprašanja, povezana z mediji in umetno inteligenco:

1. Evropski poslanci so marca prižgali zeleno luč aktu o umetni inteligenci. Kako dolg "rok trajanja" mu pripisujete glede na razvoj tehnologije? Ali bo za zaščito avtorskih pravic treba dodatno zaostriti pravila unije o avtorskih pravicah?

2. Ali podpirate dodatno regulacijo digitalnih platform za namene zaščite potrošnikov in ohranjanja zdrave konkurence na trgu digitalnih storitev? Ali ste za to, da globalne digitalne platforme plačujejo davke v vsaki državi, kjer ustvarjajo prihodke, ne pa samo tam, kjer imajo sedež?

3. EU je tudi zaradi dogajanja v Sloveniji sprejela evropski akt o svobodi medijev. Ali menite, da ta dovolj dobro varuje javne medije in neodvisno novinarstvo ali je potrebna dodatna zaščita na evropskem nivoju? Naštejte 3-5 za vas najbolj ključnih ciljev, ki bi jih morala EU postaviti na agendo prihodnjega mandata, povezanih z mediji in javnim diskurzom.

Gibanje Svoboda

1. Akt o umetni inteligenci bo ne glede na razvoj tehnologije ostal uporaben, saj je zastavljen splošno in določa pravila, ki bodo ostala aktualna, na primer, katere uporabe zahtevajo večji nadzor glede na tveganje, ki jih tehnologija prinaša. Glede avtorskih pravic da, morda ne nujno z reformo, temveč z vzpostavitvijo (pravnega) okvira za uporabo vsebin.
2. Absolutno podpiramo dodatno regulacijo digitalnih platform, ker nismo dokončali tega, kar smo začeli v preteklem mandatu. Podpiramo dogovor za pravično plačevanje davka tako v okviru dogovora OECD kot tudi z nadaljnjimi pravili za pravično razporeditev davčnih prihodkov znotraj EU.
3. Ta zakonodaja v pravnem smislu dobro varuje javne medije in neodvisno novinarstvo. Se pa težave lahko pojavijo v praksi zaradi pomanjkanja politične volje ali poguma. Bistvena je pravilna implementacija akta, dejanska uporaba in uveljavitev zavezujočih določb prek sodišč. Za nekatere naštete pojme že imamo primerno zakonodajo in ukrepe, treba jih je samo uveljaviti in po potrebi dopolniti, bi pa morali vzpostaviti skupno enotno definicijo sovražnega govora.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

1. Predpisi morajo slediti razvoju. To se bo zagotovo zgodilo tudi na tem področju. Je pa bistveno, da predpisi niso preveč omejujoči in dopuščajo svobodno delovanje. Ne smejo dušiti razvoja, morajo pa postavljati jasna pravila in upoštevati etične standarde. Vsako zaostrovanje pravil mora biti premišljeno.
2. Podpiramo plačevanje davkov tam, kjer se opravi storitev. Menimo, da je regulacija spletnih platform občutljivo področje, a regulacije za zaščito potrošnikov so nujne. Preprečiti je treba zlorabe. Če nekdo ukrade sliko zdravnika in ga na svoji platformi izrablja za prodajo kvazi zdravstvenih produktov, mora biti kaznovan.
3. EU je akt o medijih in zaščiti novinarjev sprejela zaradi smrti novinarjev na Malti in Slovaškem. Slovenija je v to zgodbo vključena zaradi politične potrebe slovenske levice. Menimo, da je treba zagotoviti preglednost lastništva medijev, njihovo pluralnost in neodvisnost. Tega v Sloveniji ni. Akt o svobodi medijev kot nedopustno opredeljuje natančno to, kar je Golobova vlada naredila na javni radioteleviziji.

Vesna - zelena stranka

1. Akt o umetni inteligenci je prvi korak na področju urejanja sveta umetne inteligence, ki pa ga bo izredno hitro razvijajoče se področje hitro naredilo "zastarelega". Avtorske pravice in njihova zaščita ostajajo večni problem v globalnem svetu in jih s predpisi ni mogoče učinkovito urediti. Problem zahteva širši sistemski pristop v okviru trgovskih sporazumov, organizacij.
2. Da, podpiramo. Da, to bi zagotovilo pravičnejšo porazdelitev davčnih prihodkov, zmanjšalo izogibanje davkom in omogočilo, da države financirajo javne storitve, ki podpirajo lokalna gospodarstva. Pravična obdavčitev spodbuja enakopravnost in odgovornost globalnih podjetij.
3. Medijska svoboda v Sloveniji je resno načeta, novinarji poročajo o nedopustnih pritiskih, ki so jih deležni tako v času desnih kot levih vlad. Ključni cilji prihodnjega mandata bodo dodatna zaščita javnih medijev skozi zagotovljeno neodvisnost in financiranje, izobraževanje državljanov za kritično oceno medijskih vsebin, boj proti lažnim novicam, spodbujanje raznolikosti medijev ter podpora preiskovalnemu novinarstvu in etičnim standardom.

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Dobra država

1. Največ dve leti, saj bo nujno potrebna revizija. Zaostriti bo treba predvsem nadzor na izvajanjem in uveljavljanjem avtorskih pravic.
2. Da, podpiramo. Da, smo.
3. Akt ima dober namen, ki pa se očitno ne dosega, saj je varovanje javnih medijev slabo v mnogih državah EU. Bistveno več bo treba narediti za zaščito ter na sankcijah proti državi, če tega ne dosega. Opismenjevanje in opolnomočenje uporabnikov je ključno za doseganje boljše medijske krajine, dodatna zaščita javnih medijev ne sme biti izgovor za odstranitev političnih nasprotnikov, boj proti lažnim novicam pa ne za izvajanje cenzure. V kontekstu UI in generatorjev lažnih novic bo treba najti načine, kako ustrezno urejati medijsko krajino brez avtoritativnih posegov v svobodo izražanja misli in idej, najboljši način za to je, da se nagrajuje in javno ceni kakovostno novinarstvo.

Slovenska ljudska stranka (SLS)

1. Akt je dober kompromis med željami in hitro razvijajočo UI, hkrati pa ga bo mogoče z razvojem spreminjati. Učinkovitost zaščite, kot jo z aktom uživamo Evropejci, pa je relativno omejena, saj sistemi UI, razviti pod manj strogo regulacijo drugod, določajo svetovne standarde. Zato bo treba povišati tudi vlaganja in razmišljati o vzpostavitvi t. i. evropske Silicijeve doline.
2. Določene strojne infrastrukture, ki jo imajo samo največja tehnološka podjetja, si akademska sfera in celo nekatere države ne morejo privoščiti. V tem smislu se je pojavila odvisnost od teh podjetij, ki jo lahko nadzorujemo le z ustrezno regulacijo. Del tega je nedvomno tudi bolj pravičen davčni okvir.
3. Akt primerno varuje javne medije. Žal pa ga vlada v primeru "depolitizacije" RTVS krši, Evropska komisija pa ob tem molči. Novela zakona o RTVS imenovanje vodstva prepušča nejasnim kriterijem in selektivno izbrani civilni družbi. Vlada je akt kršila tudi s prekinitvijo mandatov prejšnjemu vodstvu. Potrebujemo več medijske pluralnosti. Te pa brez upoštevanja evropske regulative in ukrepanja Evropske komisije proti vladi, ki ji je politično blizu, ne bomo dosegli.

Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi)

1. Evropa je prva celina, ki bo z zakonodajo regulirala umetno inteligenco. Zaradi morebitnih zlorab je regulacija prav gotovo potrebna, skrbi pa, da ima velika večina tehnološki podjetij sedež v ZDA ali na Kitajskem. Regulacija torej ne bo dovolj, EU predvsem potrebuje ustrezno poslovno okolje in sistem vzpodbud za razvoj visoko tehnoloških podjetij.
2. EU je nedvomno prvak v regulaciji, v NSi pa si želimo, da postane prvak v inovacijah in novih tehnologijah. EU je z direktivo GDPR že poskusila zaščititi varnost uporabnikov. Rezultat je ogromno administrativnih ovir za podjetja, varnost uporabnikov pa se ni izboljšala. Vsak ustvarjalec mora prek davkov prispevati skupnosti, vendar morajo biti davki razumni.
3. Neodvisni mediji so temelj demokracije. V Sloveniji imamo s profesionalnostjo in pluralnostjo medijev velike težave, ki se jih ne da rešiti na nivoju EU. Ključna je profesionalnost novinarjev, ki morajo do politike vzdrževati ustrezno distanco, skrbeti za svoj ugled in o političnem dogajanju uravnoteženo poročati. Kot ključne izzive medijev vidimo preprečevanje koncentracije lastništva, boj proti lažnim novicam in zagotavljanje avtonomije novinarjev.

Levica

1. Akt je zastavljen pragmatično, zato se ni dotaknil nekaterih najbolj kritičnih vprašanj. Med njimi avtorskih pravic, saj poslovni modeli temeljijo na vprašljivi privatizaciji človeškega ustvarjanja, iz katerega so se učili jezikovni in drugi modeli, podobno kot si je "digitalna ekonomija" prisvojila naše osebne podatke. Ključno bo zagotoviti dostopnost največjih pridobitev UI.
2. Dodatna regulacija je potrebna. Poslovni model platform temelji na ravnanjih, ki so v "običajni" ekonomiji omejena. Sem sodi tudi problematika davčnih oaz. To ima številne negativne posledice in predstavlja nelojalno konkurenco nacionalnim ponudnikom. Plačevanje davkov v državah, kjer ponudniki ustvarjajo prihodke, bi pomenilo odpravo neupravičenih in neutemeljenih izjem.
3. Za celostno obveščenost državljanov bo morala EU celoviteje obravnavati celotno informacijsko krajino, dezinformacije obravnavati kot dezinformacije, ne glede na to, ali se širijo po platformi, ki jo zakonodaja obravnava kot avdiovizualno, digitalno ali medijsko storitev. Smiselno bi bilo dopolniti direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in vsaj največje ponudnike avdiovizualnih storitev na zahtevo zavezati k podpori jezika vseh članic EU. Premalo regulirana je tudi raba UI v medijih.

Zeleni Slovenije

1. Področje avtorskih pravic se je z novim paketom nadgradilo v prejšnjem mandatu, njegovi učinki pa so v nacionalnih zakonodajah še zelo na začetku. UI postavlja mnogo dilem o tem, kdo je lastnik IL, ki ga ustvari UI. Glede zakonodaje o UI moramo ločiti del, ki je trajne narave (humanocentričnost, preprečevanje zlorab), prenove pa bodo potrebne kot odziv na razvoj tehnologije.
2. Naklonjeni smo regulaciji tako z vidika zaščite zasebnosti varovanja uporabnikov, predvsem otrok, kot tudi z vidika zaščite temeljnih svoboščin (npr. svobode govora). Treba je vedeti, da so podatki nova nafta in da je treba regulirati, kako tehnološke platforme uporabljajo pridobljene, predvsem osebne podatke. Podpiramo tudi načelo plačila davka, kjer je dobiček ustvarjen.
3. Akt je kompromis med željo preprečevati nazadovanje svobode javnih medijev in oblikovanjem širšega okvira glede na prakse v EU. Možne so izboljšave predvsem glede položaja javnih medijev ter varstva novinarjev in virov. Vprašanje je, ali obstaja politična volja. Ključni izzivi bodo, kako zagotoviti preživetje klasičnih medijev ter narediti splet vir preverljivih in kredibilnih informacij. Velik izziv bodo deep fake tehnologije, katerih uporaba ima lahko neslutene posledice. Tu je regulacija najnujnejša.

Socialni demokrati (SD)

1. Akt bo zagotovo potreben nadgradenj. Pomembna je odločenost EU, da UI kot področje regulira, tako, kot je to storila pri varstvu osebnih podatkov. Na področju avtorskih pravic so potrebne izboljšave, predvsem izboljšanje nepoštenih odnosov med kategorijami imetnikov pravic in kjer pravice ustvarjalcev niso dobro zaščitene, ustvarja pa se nevarnost privatizacije javnih dobrin.
2. Da in da. Globalnih poslovnih modelov ni mogoče regulirati na ravni nacionalnega gospodarstva. Zato sta regulacija in obdavčitev na ravni EU smotrni in pravilni.
3. Neodvisno, svobodno in kritično novinarstvo ni nikoli dovolj dobro zavarovano. Posebej v časih, ko lahko vsakdo širi informacije, je pomembna njegova vloga pri preverjanju dejstev ter preprečevanju širjenja dezinformacij. Vsak od naštetih ciljev je pomemben. Na prvo mesto postavljamo informacijsko pismenost, saj zagotavlja, da bodo ljudje znali presojati informacije. Posebej bi morali podpreti in zavarovati delovanje javnih in kakovostnih medijskih projektov, ki delujejo v širšem javnem interesu.

Državljansko gibanje Resni.ca

1. Akt o umetni inteligenci je samo še ena birokratska neumnost. V EU manjka izobraženih kadrov, zlasti znanstvenikov. Avstralski inštitut za strateške politike je pred kratkim razkril zaskrbljujočo sliko globalne razporeditve tehnološke moči. Kitajska je vodilna na 53 od 64 kritičnih tehnoloških področjih, medtem ko EU močno zaostaja. V EU ni ničesar več, kar bi lahko označili za "avtorsko delo", ne znanosti, ne umetnosti, ne kulture, zato nova pravila niso potrebna. EU mora ponovno postati svetovni znanstveni center.
2. Podpiramo brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice ter zaščito Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. Zavzemamo se za močno podporo evropskim alternativam na področju blockchaina in umetne inteligence ter za hitro premostitev tehnološkega zaostanka EU.
3. Akt je še en korak k cenzuri, ki spodkopava neodvisno in objektivno novinarstvo. Na področju svobode govora in medijev ne potrebujemo cenzure, pač pa vrnitev k profesionalnemu novinarstvu. Smo proti cenzuri s strani digitalnih platform. Podpiramo sprejem zakona o registraciji tujih agentov na področju medijev, torej, da bi se morali tako registrirati mediji, ki več kot 20 odstotkov sredstev prejmejo iz tujine. Na fakultetah bi morali novinarstvo poučevati profesorji, ki so zavezani profesionalizmu in etiki.

Nič od tega

1. Akt pravi, da morajo biti sistemi umetne inteligence pod človeškim nadzorom - sprašujemo se "čigavim"? Glede avtorskih pravic: koliko prihodkov od teh imajo resnični avtorji - kot vemo od npr. Sazasa bore malo denarja pride do "malih" avtorjev. Upamo, da se to popravi.
2. Vsa podjetja in digitalne platforme bi morala plačati davek v vsaki državi, kjer ustvarjajo prihodek. Potreben je veliko večji nadzor nad transfernimi cenami, saj ima veliko podjetij matična podjetja v ugodnejših davčnih okoljih. Tako državi ostane bore malo od dejanske vrednosti prodanih izdelkov.
3. Izkazalo se je, da so EU javni mediji podrejeni kapitalu in navodilom, rezultat je pritisk javnosti. Zaradi neresničnih političnih, vojnih, zdravstvenih informacij, se sprašujemo, kdo je največji ponudnik dezinformacij! Številni kvalitetni novinarji so prešli na družbena omrežja, saj jim ni bilo dovoljeno mnenje in diskurz. Predvsem je nujno, da se politika umakne iz medijev in omogoči različna mnenja.

* Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve.