Pregled - svet, 25. 4. (četrtek)

WASHINGTON - Predsednik ZDA je imun pred kazenskim pregonom tudi, če ukaže umor političnega nasprotnika, je pred vrhovnim sodiščem zagovarjal odvetnik nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. V postopku v zvezi s Trumpovim spodnašanjem izidov predsedniških volitev leta 2020 pa je odvetnik posebnega tožilca Jacka Smitha sodišče prepričeval, da predsednik nima absolutne imunitete. Vrhovno sodišče ZDA svoje odločitve ponavadi objavi junija, ni pa jasno ali bo tokrat morda pohitelo.

WASHINGTON - ZDA so Ukrajini že marca skrivaj poslale rakete dolgega dosega ATACMS, ki pa so tja prispele šele v aprilu, je v sredo potrdil State Department. Tega doslej niso objavili, ker so želeli ohraniti varnost delovanja raket. Nekatere rakete ATACMS lahko zadenejo cilje v oddaljenosti do 300 kilometrov in predsednik ZDA Joe Biden jih prej ni želel poslati Ukrajini, da jih ne bi morda uporabila za napade na Rusijo. V Moskvi menijo, da poslano orožje ne bo spremenilo izida konflikta.

ZAPOROŽJE/KIJEV/MOSKVA - V medsebojnem obstreljevanju ukrajinskih in ruskih sil je bilo ubitih najmanj deset civilistov. Ukrajina je medtem zaradi kolaboracije pridržala nekdanjega vojaka, v Rusiji pa so v zapor poslali moškega, ki naj bi se nameraval boriti na strani Kijeva. Moški je še eden v vrsti ruskih državljanov, ki so jih obsodili na podlagi namer o pridružitvi proukrajinskim oboroženim skupinam.

MINSK - Belorusija se sooča z resnimi notranjimi in zunanjimi grožnjami, zaradi katerih je morala spremeniti svojo varnostno držo in Rusiji dovoliti namestitev več deset kosov taktičnega jedrskega orožja na svojem ozemlju, je izjavil predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko. Lukašenko je med govorom v t. i. vsebeloruski ljudski skupščini, ki združuje izvoljene in neizvoljene predstavnike beloruske družbe, kot največjo grožnjo varnosti države izpostavil vojno v Ukrajini in Zahod ponovno obtožil, da poskuša Minsk potegniti v konflikt.

GAZA/BRUSELJ - Izraelska kopenska ofenziva na Rafo na jugu Gaze se bo pričela z večtedensko evakuacijo civilistov, je poročal izraelski radio Kan. O načrtih za postopno ofenzivo je poročal tudi ameriški Wall Street Journal. Izraelske sile so ponoči nadaljevale z obstreljevanjem Rafe. Ubitih je bilo najmanj sedem ljudi, med njimi tudi humanitarni delavec belgijske razvojne agencije Enabel in njegov sedemletni sin. V luči tega je belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib izraelskega veleposlanika poklicala na pogovor.

WASHINGTON - Predsednik ZDA Joe Biden podpira svobodo izražanja na ameriških univerzah, obenem pa obsoja tudi antisemitizem, je v sredo sporočila Bela hiša. Vse več študentov na univerzah in kampusih po vsej državi v zadnjem času protestira proti izraelski vojni v Gazi in izraža ogorčenje zaradi neukrepanja ZDA ob vse več smrtnih žrtvah. Protesti se v zadnjih dneh krepijo, prav tako pozornost medijev, prišlo pa je tudi do aretacij več sto študentov in spopadov s policijo.

NEW YORK - Prizivno sodišče ameriške zvezne države New York je tesno s štiri proti tri razveljavilo obsodbo nekdanjega filmskega producenta Harveyja Weinsteina zaradi spolnih zločinov iz leta 2020. Sodišče je ukazalo novo sojenje. Po mnenju večine na prizivnem sodišču so med sodnim postopkom proti Weinsteinu zaradi spolnih napadov na igralko Jessico Mann in asistentko produkcije Mimi Haley neupravičeno pričale še druge ženske, ki so trdile, da jih je Weinstein spolno napadel. Weinstein je bil po New Yorku zaradi posilstva obsojen tudi v Los Angelesu, in sicer na 16 let zaporne kazni, ki bi jo moral začeti prestajati po odsluženi kazni v New Yorku.

ŠANGHAJ - Ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki se mudi na obisku na Kitajskem, je pozval obe državi k odgovornemu ravnanju in iskanju rešitev spričo razlik. Poudaril je tudi nujnost sodelovanja in dialoga ter Kitajsko pozval k pravični obravnavi ameriških podjetij. Blinken je že odpotoval naprej v Peking, kjer se bo sestal z najvišjimi kitajskimi predstavniki. Kitajska stran sicer ni potrdila, če se bo srečal tudi s predsednikom Xi Jinpingom.

NEW YORK - Rusija je v sredo vložila veto na ameriško-japonski predlog resolucije proti oborožitveni tekmi v vesolju. Kitajska se je vzdržala, za resolucijo pa je glasovalo ostalih 13 članic Varnostnega sveta. Resolucija bi ponovno potrdila vse zaveze držav, ki so podpisnice pogodbe o vesolju iz leta 1967, med njimi prepoved nameščanja jedrskega orožja v vesolju. V ZDA sumijo, da naj bi Rusija načrtovala namestitev jedrskega orožja v vesolju.

SKOPJE - V sredinem prvem krogu predsedniških volitev v Severni Makedoniji je prepričljivo zmagala kandidatka opozicijske stranke VMRO-DPMNE Gordana Siljanovska Davkova s 40 odstotki glasov. Drugo mesto je zasedel sedanji predsednik Stevo Pendarovski z 19,9 odstotka. Ker nihče od kandidatov ni dobil absolutne večine glasov, bo 8. maja potekal drugi krog.

ZAGREB - Na Hrvaškem je pristalo prvih šest od dvanajstih večnamenskih vojaških letal rafale, ki jih je Hrvaška kupila od Francije. Pilote je na letališču pozdravil državni politični vrh, hrvaško obrambno ministrstvo pa je prihod letal označilo za zgodovinski trenutek - tako za Hrvaško kot za vojsko. Za nakup letal je Zagreb odštel 1,13 milijarde evrov.

ATENE - Grško vrhovno sodišče je v sredo odločilo, da skrajno desna stranka Špartanci ne bo smela sodelovati na junijskih volitvah v Evropski parlament. Stranka, ki je tarča preiskave volilne goljufije, v skladu z odločitvijo sodišča ne izpolnjuje zakonskih zahtev za udeležbo na volitvah. Sodniki so s tem ugodili pritožbi več strank, ki so Špartance obtožile, da služijo kot krinka skrajne desničarske stranke Zlata zora, ki je v Grčiji že leta prepovedana.

PARIZ - Z mlina na strehi kabareta Moulin Rouge je ponoči odpadla vetrnica, so sporočili gasilci. O poškodovanih ne poročajo, prav tako ni nevarnosti, da bi se porušil še kakšen del ene največjih znamenitosti Pariza, so dodali. Po besedah predstavnika Moulin Rougea se je incident zgodil po zaprtju kabareta, med 2. in 3. uro zjutraj. Zakaj je do nesreče prišlo, za zdaj ni znano.

BENETKE - V Benetkah so dnevnim obiskovalcem začeli zaračunavati za vstop v mesto, kar je prvi tak primer v svetu. Obiskovalci bodo morali ob določenih dnevih plačati vstopnino pet evrov, sprva poskusno do sredine julija. Beneške oblasti želijo s tem zmanjšati pritisk na zgodovinsko mesto na vodi, ki se utaplja pod težo množičnega turizma. Do konca leta bodo nato sprejeli odločitev, ali bo to postala trajna ureditev.