Pregled - svet, 3. 5. (sreda)

BEOGRAD - Srbijo je pretresel smrtonosni napad na osnovni šoli v središču Beograda, v katerem je 13-letni učenec z očetovo pištolo ubil osem učencev in varnostnika. Ranil je še sedem ljudi. Motiv še ni znan, mladoletnik, ki so ga prijeli, je po navedbah policije deloval sam in napad načrtoval vnaprej. Prijeli so tudi njegove starše. V državi so od petka do nedelje razglasili tridnevno žalovanje.

BEOGRAD - V Srbiji se po krvavem strelskem napadu na eni od osnovnih šol v Beogradu vrstijo pozivi k prenehanju toleriranja nekaznovanega nasilja v javnem prostoru na vseh ravneh, ki se prepletajo z zgroženostjo, nejevero in žalostjo spričo tragedije. Slišati je bilo ocene, da prihaja do promocije nasilja v medijih, kritike so letele tudi na vlado. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je današnji dan opisal kot enega najtežjih v zgodovini države, ob tem pa predlagal vrsto ukrepov, med drugim znižanje kazenske odgovornosti na 12 let, in pozval k spremembi obnašanja v družbi.

BRUSELJ/ZAGREB/SARAJEVO/PODGORICA - V regiji in EU se vrstijo izrazi sožalja in pretresenosti ob današnji tragediji na osnovni šoli v središču Beograda. Sožalje svojcem žrtev in prebivalcem Srbije je med drugim izrazil zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, pa tudi generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić in številni visoki politični predstavniki Hrvaške, Črne gore ter Bosne in Hercegovine.

MOSKVA - Rusija je sporočila, da je sestrelila dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki naj bi v torek zvečer poskušala napasti Kremelj, ter Kijev obtožila poskusa atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je za ruske medije dejal, da Putina v času napada ni bilo v Kremlju. Do domnevnega napada prihaja le nekaj dni pred parado 9. maja, ki bo po navedbah Kremlja potekala po načrtih.

KIJEV/HELSINKI - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Ukrajina "nima nič" z domnevnim napadom brezpilotnih letal na Kremelj, ki ga Moskva pripisuje Kijevu in naj bi bil usmerjen proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je menil, da je napad "zrežirala" Moskva kot pripravo na obsežen napad na Ukrajino.

HELSINKI - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na skupni novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem zahvalil Fincem za njihovo obsežno podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Na srečanje v Helsinkih so bili povabljeni voditelji Švedske, Norveške, Danske in Islandije. Predvideno je bilo, da bo Zelenski ob nenapovedani udeležbi na vrhu opravil tudi dvostranske pogovore z njimi. Voditelji peterice držav so v skupni izjavi izrazili podporo Ukrajini v prizadevanjih, da postane članice EU in zveze Nato.

BRUSELJ - Evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova je ob svetovnem dnevu svobode medijev izpostavila, da smo v zadnjih letih priča zaskrbljujočemu trendu ustrahovanja novinarjev in nasilja nad njimi. Komisija zato odločno podpira svobodo medijev v EU in zunaj nje ter si prizadeva, da novinarji pri opravljanju dela ne bodo ogroženi. Evropski parlament pa je objavil razpis za nagrado Daphne Caruane Galizia, letno nagrado za izjemne dosežke v novinarstvu, s katerimi se spodbujajo ali zagovarjajo temeljne vrednote EU.

BRUSELJ - Evropska komisija predlaga vzpostavitev evropskega instrumenta, namenjenega krepitvi proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije. Instrumentu bi namenili 500 milijonov evrov evropskih sredstev, s katerimi bi sofinancirali proizvodnjo določenega streliva. Članice so dosegle tudi dogovor o pogojih sofinanciranja skupnega naročanja topniškega streliva za Ukrajino iz evropskega mirovnega instrumenta (EPF) v višini milijarde evrov. Zdaj ga morajo še uradno potrditi po pisnem postopku, po katerem bo tudi znanih več podrobnosti o končnem dogovoru.

BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila predlog nove direktive, s katero bi v EU poenotili pravila na področju boja proti korupciji. Med drugim predlaga, da se kot kaznivo dejanje opredeli vse vrste korupcije, strožje kazni in vzpostavitev evropske mreže za boj proti korupciji. Obenem je predstavila ukrepe za boj proti korupciji po svetu.

WASHINGTON - Ameriška centralna banka je zvišala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 5,25 odstotka. Nekaj ur pred zvišanjem obrestnih mer v ZDA se tečaji vrednostnih papirjev na borzi na Wall Streetu niso bistveno spreminjali. Danes objavljeni podatki o poslovanju podjetij v preteklem četrtletju so vlagatelje večinoma razočarali, razpoloženja pa niso izboljšale niti ugodne številke s trga dela.

KARTUM/NAIROBI - Spopadi v Sudanu se morajo ustaviti, preden umre še več ljudi in spor preraste v vsesplošno vojno, ki bi lahko močno prizadela celotno regijo, je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres dejal med obiskom v Keniji. V četrtek naj bi po dogovoru med sudansko vojsko in paravojaškimi silami RSF začelo veljati sedemdnevno premirje.

MINSK - Sodišče v Minsku je beloruskega novinarja in protivladnega aktivista Romana Protaseviča, ki so ga leta 2021 aretirali v Belorusiji po prisilnem pristanku potniškega letala, obsodilo na osem let zapora. Dve leti po dramatični aretaciji ga je tožilstvo med drugim obtožilo zarote za nezakonit prevzem oblasti. Protasevič, ki je bil v preteklosti glavni urednik opozicijskega kanala Telegram Nexta, velja za političnega zapornika.

BERLIN/HAAG - V osmih evropskih državah, tudi v Sloveniji, so davi izvedli obsežno operacijo proti italijanski mafiji 'Ndrangheta. Skupno so izvedli 150 preiskav, pridržali so 132 ljudi, večino v Italiji, številne pa tudi v Nemčiji. V racijah je sodelovalo najmanj 2770 policistov, so sporočili Europol in pristojne oblasti v več državah.

RIM - Severno Italijo je zajelo močno neurje, ki je v deželi Emilija-Romanja terjalo dve smrtni žrtvi, še eno osebo pa pogrešajo. Zaradi nenadnih poplav in zemeljskih plazov so evakuirali več kot 250 ljudi. Predsednik Emilije-Romanje Stefano Bonaccini je napovedal, da bo Rim zaprosil, naj za deželo razglasi izredne razmere.

ŽENEVA - Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je opozorila na vse večjo verjetnost, da se bo v prihodnjih mesecih razvil vremenski pojav El Nino, ki bo privedel do dviga temperature po vsem svetu in morda tudi do novih temperaturnih rekordov. Ob tem poudarja potrebo po pripravah na prihod El Nina in učinkovitih sistemih zgodnjega opozarjanja.