Med posebnostmi v velikonočnem žegnu od vrtanka do bule
Ljubljana/Ptuj/Jezersko/Dobrepolje/Murska Sobota, 7. aprila - Priprave na veliko noč so v polnem teku. Za katolike je značilno, da na veliko soboto nesejo blagoslovit velikonočne jedi, ki jih zaužijejo za zajtrk na velikonočno nedeljo. Med osnovnimi sestavinami velikonočnega žegna so potica, kuhana in najpogosteje pobarvana jajca, šunka in hren. Posamezna območja imajo posebnosti - od prekmurskega vrtanka iz testene kite, oblikovane v venec, do bule na Jezerskem, ki jo spečejo iz teletine ali jagnjetine, kruha, jajc, zaseke in suhega mesa.
Predstruge. Dobrepolje.
Velikonočna jedila, žegenj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Praznična miza je priložnost, da se ljudje zberejo in pogovorijo, nenazadnje pa tudi za spoznavanje bogate kulturne dediščine, je za STA dejal zaslužni profesor na oddelku za etnologijo ljubljanske filozofske fakultete Janez Bogataj. Vsaka od velikonočnih jedi ima po njegovem pojasnilu svoj ikonografski pomen in je povezana s Kristusom, umirajočem na križu.