Pregled - svet, 8. 3. (sreda)

Ljubljana, 8. marca - Pregled dogodkov v svetu v sredo, 8. marca.

LAHORE/PARIZ/WASHINGTON - Ženske po vsem svetu so se odpravile na ulice ter s pohodi, shodi in demonstracijami obeležile mednarodni dan žensk in branile svoje pravice, ki so vse bolj ogrožene. Na tisoče žensk je sodelovalo na shodih v Pakistanu, kljub prizadevanjem oblasti, da bi jih preprečile. Protestni shodi so potekali tudi na Tajskem in v Indoneziji, kjer se je nekaj deset žensk zbralo pred tamkajšnjim parlamentom in pozvalo poslance k sprejemu dolgo pričakovanega zakona za zaščito hišnih pomočnic. ZN so opozorili, da so ženske v Afganistanu pod talibansko vlado najbolj zatirane na svet. Ameriški State Department pa je ob mednarodnem dnevu žensk odlikoval enajst žensk z vsega sveta, ki so se izkazale s svojim pogumom. Posebno priznanje in nagrado je podelil protestnicam v Iranu.

STOCKHOLM - Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov EU predlagla, da bi iz evropskega mirovnega instrumenta namenili milijardo evrov za dobave streliva Ukrajini iz trenutnih zalog evropskih držav, še milijardo evrov pa za skupno naročanje streliva, ki bi ga nato namenili Ukrajini. Obrambni ministri EU so se načelno strinjali s predlogom. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je pred zasedanjem dejal, da Ukrajina potrebuje milijon topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov.

MOSKVA/STOCKHOLM - Ruska najemniška skupina Wagner je sporočila, da je zavzela vzhodni del Bahmuta oziroma, vse vzhodno od reke Bahmutke. Reka Bahmutka, ki teče skozi mesto, bi zdaj branilcem lahko služila kot naravna ovira, ki bi otežila nadaljnje ruske napade iz te smeri. Ukrajinska stran za zdaj izjav Wagnerja ni potrdila oziroma ni poročala o umiku z območja. Je pa generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg ob robu neformalnega zasedanja ministrov za obrambo EU dejal, da bi Bahmut v prihodnjih dneh lahko padel v roke ruskih sil.

LUXEMBOURG - Sodišče Evropske unije je razveljavilo sankcije, ki jih je EU uvedla proti Violeti Prigožini, materi vodje ruske najemniške skupine Wagner Jevgenija Prigožina. Gre za prvo sodbo v zvezi s sankcijami, ki so jih zoper številne posameznike in podjetja zaradi ruske agresije v Ukrajini sprejele države članice EU. Sodišče poudarja, da četudi je Prigožin odgovoren za spodkopavanje suverenosti in neodvisnosti Ukrajine, zgolj družinska povezava med njima ne utemeljuje odločitve EU za vključitev Violete Prigožine na seznam sankcioniranih oseb.

KIJEV/BERLIN - Ukrajina je zanikala vpletenost v lanske eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju, potem ko je v torek ameriški časnik New York Times na podlagi informacij ameriške obveščevalne službe objavil, da naj bi bila za sabotažo odgovorna "proukrajinska skupina". Podatki, ki so jih zbrale ameriške obveščevalne službe, namreč kažejo, da so bili za sabotažo na obeh plinovodih odgovorni "nasprotniki ruskega predsednika Vladimirja Putina", ni pa indicev, da bi bil v sabotažo vpleten ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Nemško zvezno tožilstvo je medtem sporočilo, da so nemški preiskovalci, ki raziskujejo okoliščine eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in 2, januarja pregledali jahto, na kateri so odkrili sledi eksploziva in je domnevno prevažala eksploziv, uporabljen v incidentu. Ob tem je dodalo, da še vedno niso ugotovili identitete storilcev in njihovega motiva.

BRUSELJ - Eno leto od uveljavitve direktive o začasni zaščiti, ki je bila sprožena kmalu po začetku vojne v Ukrajini, pri njenem izvajanju ostajajo določeni izzivi, je dejal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas. Izpostavil je, da polovica ukrajinskih otrok, ki so trenutno v EU, ne obiskuje šole. Ukrajinski begunci, ki jih je trenutno v EU okoli štiri milijone, se soočajo tudi s težavami pri dostopu do zdravstvene oskrbe, pri čemer je Schinas izpostavil pomen duševnega zdravja. Določene težave pa ostajajo tudi pri dostopu do bivališč.

TBILISI/BRUSELJ - V gruzijski prestolnici so v torek izbruhnili protesti proti spornemu predlogu zakona o preglednosti tujega vpliva, ki so se nadaljevali tudi v sredo. V torek se je zbralo več tisoč ljudi, dan zatem več deset tisoč. V torek so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo, pri čemer je bilo pridržanih več kot 60 ljudi, ranjenih je bilo več deset policistov. Do zakona, ki po mnenju kritikov omejuje svobodo tiska in zatira civilno družbo, so kritične ZDA in EU. Zakon je v nasprotju z zastavljenim ciljem Gruzije, da se pridruži EU, je opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

ATENE - Po Grčiji se nadaljujejo protesti zaradi hude železniške nesreče, v kateri je prejšnji teden umrlo 57 ljudi. V prestolnici, kjer so na demonstracijah izbruhnili tudi izgredi, je protestiralo več kot 40.000 ljudi, po vsej državi pa po podatkih policije več kot 65.000. Demonstracije potekajo hkrati s stavko javnih uslužbencev, ki se jim je pridružilo na tisoče drugih delavcev, zaradi česar je država povsem ohromljena. Stavke so potekale v 76 grških mestih, še zlasti pa so prizadele velika mesta, kot sta Atene in Solun.

BRUSELJ - Frontex je v zvezi z nedavnim brodolomom v Kalabriji storil vse, kar je lahko, je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Letalo agencije za varovanje meja je po njenih besedah sledilo plovilu in o njem pošiljajo informacije v Rim, dokler mu ni začelo primanjkovati goriva.

LUXEMBOURG - Evropski komisiji je na voljo le malo preverjenih informacij o izvajanju nacionalnih pregledov skladnosti projektov, financiranih iz mehanizma za okrevanje in odpornost, opozarja Evropsko računsko sodišče. Brez zagotovil o skladnosti projektov s pravili je zaščita finančnih interesov EU pomanjkljiva, so sporočili s sodišča. Mehanizem za okrevanje in odpornost, skupaj vreden 724 milijard evrov, je namenjen pospešitvi gospodarskega okrevanja držav članic po pandemiji covida-19 in povečanju njihove odpornosti.

JERUZALEM/RAMALA - Izraelske sile so v torkovi raciji v begunskem taborišču Dženin ubile šest Palestincev. Gre za najnovejši v nizu smrtonosnih incidentov na okupiranem Zahodnem bregu, ki jih je odposlanec ZN za mir na Bližnjem vzhodu Tor Wennesland danes označil za cikel nasilja, ki ga je potrebno nemudoma prekiniti. Med ubitimi je bil tudi Abdel Fatah Hussein Khroushah, pripadnik islamističnega gibanja Hamas, ki je obtožen umora dveh judovskih naseljencev v kraju Huvara na Zahodnem bregu 26. februarja.

MADRID - V Španiji se je v torek začel postopek za reformo zakona le da pomeni da, ki določa, da pasivnost žrtve ne velja kot privolitev v spolni odnos. Zakon je devet mesecev pred parlamentarnimi volitvami sprožil burno razpravo v koaliciji, saj so bile zaradi vrzeli v zakonu znižane zaporne kazni v več kot 700 primerih. Zaradi teh vrzeli so tudi več kot 70 storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost predčasno izpustili iz zapora.

CELOVEC - Na avstrijskem Koroškem so se po nedeljskih deželnih volitvah začela pogajanja o oblikovanju vladajoče koalicije. Zmagovalci volitev socialdemokrati (SPÖ) so se najprej sešli na pogovorih z drugouvrščenimi svobodnjaki (FPÖ), v četrtek bodo sledili pogovori z ljudsko stranko (ÖVP), v petek pa z Ekipo Koroška.

RIM - Italijanska obalna straža je pred obalo otoka Lampedusa z manjšega čolna, ki je zašel v težave, rešila 38 migrantov, med katerimi je bilo enajst žensk in mladoletnik. V skupno treh reševalnih operacijah so južno od tega italijanskega otoka rešili 124 ljudi.

LONDON - V Evropi je bila letošnja zima druga najtoplejša od začetka beleženja leta 1979, pri čemer so v vzhodni Evropi in delih severovzhodne Evrope izmerili precej nadpovprečne temperature, je sporočil vesoljski opazovalni program Evropske unije Copernicus. Poleg tega je bilo v večjem delu zahodne in jugovzhodne Evrope ter v ruskih regijah nadpovprečno suho. Temperature na Iberskem polotoku pa so bile pod povprečjem. Po podatkih iz poročila Copernicusa je bila doslej najtoplejša zima v letih 2019 in 2020.

mc/vb/sg/akt/mlu/blm/rpe/vr/rp/mc
© STA, 2023