Pregled - Slovenija, 14. 2. (torek)

LJUBLJANA - Slovenija je lani zabeležila 5,4-odstotno gospodarsko rast, izrazitejša je bila v prvi polovici leta, nato se je začela umirjati. K rasti so prispevale tako končna potrošnja kot tudi bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. V Banki Slovenije so rast glede na močno podporo denarne in fiskalne politike pričakovali, na Umarju so ocenili, da je v veliki meri izhajala iz okrevanja po epidemiji.

LJUBLJANA - Skupščina ZZZS je na izredni seji obravnavala napovedano zdravstveno reformo. Člani skupščine ZZZS niso bili najbolj zadovoljni s pojasnili ministra Danijela Bešiča Loredana glede napovedane zdravstvene reforme in vloge, ki bi jo pri tem imel ZZZS. Je pa minister z zagotovilom, da se vladni očitki o koruptivnosti ZZZS ne nanašajo na skupščino ali upravni odbor, uspel nekoliko pomiriti zbrane na izredni seji.

LJUBLJANA - V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so pripravljeni začasno preložiti izvedbo protesta, napovedanega za 24. februar. S tem so glede na to, da je vlada začela pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi sistema plač v javnem sektorju, pripravljeni dati priložnost dogovarjanju za pogajalsko mizo, so sporočili.

LJUBLJANA - Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je na slovesnosti ob začetku novega sodnega leta predal posle novemu predsedniku Miodragu Đorđeviću. Iz sodniških vrst je bilo slišati ocene, da je sodstvo v dobri kondiciji, a je pri svojem delovanju odvisno od drugih vej oblasti, zato si želijo sodelovanja pri reševanju izzivov. Đorđević pa želi v svojem mandatu dati poudarek na pomenu vrhovnega sodišča kot najvišje sodne instance.

LJUBLJANA - V Sindikatu upokojencev Slovenije so na novinarski konferenci poudarili, da jih člani in drugi upokojenci nenehno opozarjajo na težke razmere, v katerih živijo zaradi inflacije in rasti cen hrane. Od vlade poleg redne uskladitve pokojnin zato pričakujejo še dodatno uskladitev pokojnin v višini enega odstotka in izredno uskladitev za 4,4 odstotka.

LJUBLJANA - Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo skupaj z izvajalskimi organizacijami in SID banko gospodarstvu, turizmu in športu letos namenilo za 634,4 milijona evrov novih finančnih spodbud. Od tega bo 304,9 milijona evrov namenilo iz lastnih sredstev. Kot je na novinarski konferenci poudaril minister Matjaž Han, je glavni cilj dolgoročno izboljšanje konkurenčnosti.

BRUSELJ - Slovenija lahko prvo izplačilo iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost pričakuje do konca marca. Prvi zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje, na podlagi katerega naj bi črpala okoli 50 milijonov evrov, je v Bruselj poslala oktobra. Finančni minister Klemen Boštjančič je pred zasedanjem finančnih ministrov EU priznal, da ima Slovenija "kar veliko izzivov" pri črpanju sredstev iz tega sklada.

LJUBLJANA - S prepovedjo prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035, ki jo je danes potrdil evropski parlament, so povezane številne neznanke. Poteza bi lahko med drugim podaljšala uporabo rabljenih vozil, kar bi vplivalo tudi na varnost, je za STA ocenil generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek.

LJUBLJANA - Veljati je začela novela zakona o državni upravi, ki opredeljuje pristojnosti posameznih ministrstev in prenos pristojnosti oziroma delovnih področij v skladu s spremembami zakona o vladi, potrjenimi na referendumu. Vlada tako lahko začne delovati v skladu z organizacijo, kot jo je s spremembami zakona o vladi sprejel DZ.

MARIBOR - Nova ljudska stranka, ki jo vodi Franc Kangler, naj bi se po poročanju Večera pridružila SDS, in sicer na sobotni slavnostni akademiji SDS v Mariboru. Kangler pa naj bi prevzel vodenje mariborskega odbora SDS. V SDS tega za STA niso želeli komentirati, tudi Kangler za STA ni bil dosegljiv. Da potekajo pogovori o združitvi strank, a da morajo sklepe o tem najprej potrditi še organi stranke, pa je za STA potrdil vodja svetniške skupine NLS Milan Mikl.

LJUBLJANA - Evropska poslanka Romana Tomc je na vodjo skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije Sophie in 't Veld naslovila pismo, v katerem opozarja na vojno proti medijem in neodvisnemu novinarstvu, kateri smo po njenih navedbah v Sloveniji priča od nastopa vlade Roberta Goloba. V Gibanju Svoboda so očitke Tomčeve zavrnili kot izmišljene. Od Tomčeve pričakujejo umik pisma in javno opravičilo.

LJUBLJANA - Notranje ministrstvo je po poročanju Dnevnika za odstranjevanje ograje na meji izbralo družbo Minis, ki je ograjo tudi postavila. Posel je vreden sedem milijonov evrov, ograja pa bo odstranjena v štirih letih. Na javno naročilo, ki ga je ministrstvo objavilo novembra lani, so se prijavili štirje ponudniki. Minis je oddal drugo najcenejšo ponudbo, a je njegova storitev trikrat dražja od najugodnejšega ponudnika, ki pa ni predložil t. i. finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

LJUBLJANA - Na ginekološki kliniki UKC Ljubljana so slovesno odprli nov kolposkopski center, ki bo po besedah specialistke ginekologije in porodništva z ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Špele Smrkolj prvi center v Sloveniji, kjer bodo lahko strokovnjaki iz različnih področij na enem mestu celostno obravnavali ženske za predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu.

LJUBLJANA - Inštitut 8. marec začenja kampanjo proti sovraštvu in neenakosti. Projekt so poimenovali Samo ljubezen in bo osredotočen na sovražne izjave nosilcev politične moči proti ljudem. V marcu bo tako začela delovati ekipa, ki se bo ob pojavu sovraštva aktivirala s pisanjem ljubečih in prijaznih komentarjev na socialnih omrežjih, so napovedali.

BERLIN - Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je v okviru dvodnevnega delovnega obiska v Berlinu v ponedeljek srečala z nemško kolegico Claudio Roth. Posebno pozornost sta posvetili projektu Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023.Strinjali sta se, da so potenciali za krepitev odnosov med državama na področju kulture veliki. Ministrica Vrečko se je v torek srečala še z v Berlinu živečimi slovenskimi umetnicami in umetniki.

LJUBLJANA - Muzej novejše in sodobne zgodovine so v ponedeljek vpisali v sodni register. S tem je prišlo do združitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve v javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Oba predhodna muzeja sta s tem prenehala obstajati kot samostojna javna zavoda. Novoustanovljeni muzej ima status državnega muzeja. V. d. direktorice muzeja je Nataša Robežnik.