Pregled - svet, 30. 1. (ponedeljek)

Ljubljana, 30. januarja - Pregled dogodkov v svetu v ponedeljek, 30. januarja.

ISLAMABAD/NEW YORK - V mošeji v mestu Pešavar na severozahodu Pakistana je med opoldansko molitvijo odjeknila silovita eksplozija, ki je zahtevala najmanj 61 smrtnih žrtev, vsaj 150 ljudi pa je ranjenih, je sporočil predstavnik tamkajšnje bolnišnice. Oblasti domnevajo, da je šlo za samomorilski napad, za katerega pa ni še nihče prevzel odgovornosti. V državi so razglasili stanje visoke pripravljenosti. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je napad obsodil, še posebej dejstvo, da se je zgodil na bogoslužnem mestu.

KIJEV/MIKOLAJIV/ZAPOROŽJE - Ruske sile napredujejo v okolici ukrajinskega mesta Vugledar v regiji Doneck na vzhodu države, je sporočil vodja proruskih oblasti v Donecku Denis Pušilin in dodal, da so okrepile svoje položaje v vzhodnem delu mesta. Ukrajinska stran to zanika in trdi, da je ruske napade v okolici mesta odbila. V ruskem obstreljevanju mesta Herson na jugu Ukrajine pa so umrli najmanj trije ljudje, šest pa je bilo ranjenih, je v nedeljo zvečer sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

SANTIAGO DE CHILE/MOSKVA - Nemčija ne bo dovolila, da bi se vojna v Ukrajini razplamtela v konflikt med Rusijo in Natom, je v nedeljo zvečer med obiskom v Čilu dejal nemški kancler Olaf Scholz in zatrdil, da Nemčija Ukrajini ne bo poslala bojnih letal. Potem ko je Nemčija minuli teden odobrila dobavo težkih bojnih tankov leopard 2 Ukrajini, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Berlin pozval, naj Kijevu pošlje tudi bojna letala in rakete dolgega dosega. Nnamestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov pa je dejal, da bila zaradi odločitve Zahoda, da Kijevu dobavi sodobne bojne tanke, mirovna pogajanja z Ukrajino nesmiselna.

LONDON/MOSKVA - Nekdanji britanski premier Boris Johnson je izjavil, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin v nenavadnem telefonskem pogovoru tik pred napadom Rusije na Ukrajino zagrozil z raketnim napadom. Grožnjo naj bi izrekel po tem, ko mu je Johnson dejal, da bi vojna v Ukrajini pomenila popolno katastrofo. Podrobnosti telefonskega pogovora razkriva v BBC-jev dokumentarni film Putin vs the West (Putin proti Zahodu). V Kremlju so Johnsonove navedbe označili za laž.

ANKARA/HELSINKI - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v nedeljo dejal, da bi Ankara lahko vstop Finske v zvezo Nato potrdila brez njihove sosede Švedske. Ob tem je turški voditelj ponovil zahtevo, da jim Švedska izroči osumljence, ki jim Turčija očita teroristične aktivnosti. Finski zunanji minister Pekka Haavisto je dan zatem dejal, da še vedno upajo, da se bodo pridružili zvezi Nato skupaj s Švedsko, in dodal, da bi obe državi morali biti sprejeti v zavezništvo najkasneje do julija, ko bo v Vilni potekal vrh Nata.

KAIRO - Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v egiptovski prestolnici , kjer je začel svojo turnejo po Bližnjem vzhodu, pozval k umiritvi napetosti med Izraelom in Palestinci, potem ko je minuli teden znova izbruhnilo nasilje med stranema. Izraelske sile so sicer na okupiranem Zahodnem bregu ubile še enega Palestinca.

ŽENEVA - Svet tudi tri leta po izbruhu covida-19 še vedno ni pripravljen na morebitne prihodnje pandemije, je v poročilu o svetovnih nesrečah opozorila Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC). Izpostavila je pomen zaupanja javnosti v cepljenje ter države pozvala, naj okrepijo financiranje zdravstvenega sektorja. Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus pa je sporočil, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) še ne bo odpravila izrednih razmer, razglašenih zaradi pandemije. Opozoril je, da pandemije še ni konec.

SARAJEVO - V Bosni in Hercegovini je sodelovanja s kriminalnimi skupinami osumljenih najmanj 14 ljudi, med njimi tudi pripadnikih policijskih agencij in zaposleni v pravosodnih organih BiH, poročajo mediji v BiH. Državno tožilstvo BiH je doslej vložilo dve obtožnici, napovedujejo pa, da jih bodo v naslednjih mesecih vložili še več. Državno tožilstvo BiH je v minulem letu in pol z dešifriranjem sporočil prek aplikacije Sky identificiralo okoli sto pripadnikov različnih skupin, ki so se ukvarjale z organiziranim kriminalom.

ISTANBUL - Zavezništvo šestih turških opozicijskih strank je pred majskimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami predstavilo skupen program. Opozicija, ki se združuje proti predsedniku države Recepu Tayyipu Erdoganu, je obljubila, da bo omejila predsednikova pooblastila. Zavezala se je tudi, da se bodo v februarju dogovorili o skupnem kandidatu. Šest strank opozicije želi proti predsedniku Erdoganu nastopiti s skupnim kandidatom za predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma 14. maja, vendar se doslej še ni uspela zediniti glede tega. Skupni kandidat naj bi bil znan 13. februarja.

BRUSELJ - Države članice EU so sprejele priporočilo o minimalnem dohodku, katerega namen je boj proti revščini in socialni izključenosti. Priporočilo Sveta EU vključuje ukrepe za ustrezno podporo v okviru minimalnega dohodka, dostop do ključnih storitev in vključevanje na trg dela. Svet EU priporoča, da članice zagotavljajo oziroma po potrebi okrepijo sisteme socialne varnosti, tako da zagotavljajo dostop do ključnih storitev in dohodkovno podporo. Pri tem naj kombinirajo minimalni dohodek, druge denarne prejemke in prejemke v naravi, so navedli na Svetu, ki združuje članice.

ALEP - Na vzhodu Sirije je v letalskem napadu na konvoj, ki naj bi v državo prevažal iransko orožje, umrlo sedem ljudi. Odgovornosti za napad doslej še ni prevzel nihče, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Poleg konvoja naj bi bil po podatkih lokalnih medijev tarča napada tudi sedež proiranskih oboroženih skupin na vzhodu države.

TUNIS - Nedeljskega drugega kroga parlamentarnih volitev v Tuniziji se je udeležilo 11,4 odstotka ljudi, je sporočila volilna komisija. Volilna udeležba je tako podobno nizka kot v prvem krogu decembra lani, ko je glasove oddalo le 11,2 odstotka volilnih upravičencev. Strokovnjaki ocenjujejo, da so volivci v Tuniziji, ki se spopada z visoko brezposelnostjo, inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, izgubili zanimanje za politiko.

VATIKAN - Papež Frančišek je imenoval novega prefekta vplivnega Dikasterija za škofe v Vatikanu. Vodenje dikasterija bo prevzel Robert Francis Prevost, ki bo na položaju zamenjal kardinala Marca Ouelleta. Ta je papežu podal svoj odstop, ki ga je sveti oče tudi sprejel. Ouellet, ki je na konklavu leta 2013 veljal za možnega kandidata za papeža, je bil nedavno soočen z obtožbami o spolnem napadu iz časa, ko je bil nadškof Quebeca v Kanadi, kar pa sam zanika.

PORT ELIZABETH - Napadalca, oborožena s strelnim orožjem, sta v nedeljo na praznovanju rojstnega dne v južnoafriškem pristaniškem mestu Gqeberha, nekdanjem Port Elizabethu, ubila osem ljudi, med njimi tudi slavljenca, tri pa ranila, je sporočila tamkajšnja policija. Storilca sta na begu, motiv za napad pa še ni znan.

PARIZ/TOKIO - Francoski avtomobilski proizvajalec Renault bo zmanjšal delež v japonskem Nissanu, s katerim je v partnerstvu od leta 1999. Kot so sporočili iz Nissana, gre za del načrta za spremembo razmerij v partnerstvu. Dogovor, ki ga morata potrditi še vodstvi obeh družb, sledi mesecem napornih pogajanj. Renault bo delež v Nissanu zmanjšal s 43,4 na 15 odstotkov, kar je enako deležu, ki ga ima Nissan v Renaultu. Nissan bo v zameno med drugim investiral v Renaultovo novo podjetje, ki se ukvarja z elektromobilnostjo, Ampere. Velikosti tega deleža niso razkrili.

mc/vb/rpe/msc/sg/zc/jb/mlu/tib/blm/mc
© STA, 2023