Pregled - svet, 17. 12. (sobota)

Ljubljana, 17. decembra - Pregled dogodkov v svetu v soboto, 17. decembra.

PRIŠTINA - Poveljnik mirovnih sil pod vodstvom zveze Nato na Kosovu (Kfor), generalmajor Angelo Michele Ristuccia, je v petek zatrdil, da ima dovolj vojakov in zmogljivosti za zagotavljanje varnosti na Kosovu. Pri tem ni neposredno omenil zahteve Srbije, naj ji Kfor v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244 iz leta 1999 omogoči napotitev do tisoč pripadnikov njene vojske in policije na Kosovo. Je pa izpostavil, da od vseh vpletenih v konflikt na Kosovu pričakujejo, da se bodo usklajevali s silami Kfor in se bodo vzdržali provokativne uporabe sile, da bi zagotovili varnost vseh skupnosti na območju.

MOSKVA/KIJEV - Ruski predsednik Vladimir Putin se je v petek sestal z vojaškim vrhom, ki vodi rusko invazijo v Ukrajini. Govorili so predvsem o morebitnih kratkoročnih in srednjeročnih ukrepih, povezanih z invazijo. Do srečanja prihaja po tem, ko je Rusija v petek s Kaspijskega in Črnega morja na objekte kritične infrastrukture v Ukrajini izstrelila 76 raket. Zaradi tega je več ukrajinskih mest ostalo v temi, začasno pa je bila prekinjena tudi oskrba z vodo in ogrevanjem. Ukrajinske oblasti so v soboto ponekod v državi že uspele deloma obnoviti dostop prebivalcev do elektrike, vode in ogrevanja.

NEW YORK/BRUSELJ - Lastnik twitterja Elon Musk je po ostrih kritikah v petek pozno zvečer sporočil, da na družbenem omrežju znova vzpostavlja račune več novinarjev, ki so poročali o njegovem letalu. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ponovno odprtje računov pozdravil, a opozoril, da ga skrbi način odločanja Muska. Ta je namreč račune novinarjev ponovno vzpostavil na podlagi rezultatov ankete na Twitterju.

DUBLIN - Na Irskem je v skladu s koalicijskim dogovorom odstopil premier Micheal Martin iz vrst stranke Fianna Fail. Premierski položaj je zatem prevzel dosedanji podpredsednik irske vlade Leo Varadkar iz stranke Fine Gael. Ob prevzemu položaja je Varadkar državljanom obljubil novo upanje in priložnosti. Za menjavo na čelu vlade se je desnosredinska koalicija, v kateri je poleg omenjenih še stranka Zelenih, dogovorila ob začetku petletnega mandata leta 2020.

BERLIN - Nemčija je odprla prvi plavajoči terminal za utekočinjeni zemeljski plin, od katerega si država, doslej močno odvisna od ruskih dobav, obeta olajšanje energetske krize. "To je prvi od petih načrtovanih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, ki naj bi nadomestili ruski plin in zagotovili, da noben dom ne bo ostal brez oskrbe," je ob odprtju terminala dejal nemški kancler Olaf Scholz in dodal, da je bil terminal zgrajen v rekordnem času.

BUKAREŠTA - Voditelji Romunije, Azerbajdžana, Gruzija in Madžarske so v prisotnosti predsednice Evropske komisije podpisali dogovor o izgradnji 1195-kilometrskega daljnovoda daljnovoda, ki bo pod Črnim morjem povezal Azerbajdžan in Gruzijo z EU. Povezava naj bi prispevala k diverzifikaciji dobave elektrike EU. Z gradnjo naj bi začeli prihodnje leto, končana naj bi bila v treh do štriih letih, elektrika pa naj po povezavi ne bi stekla pred letom 2029.

LIMA - Perujska predsednica Dina Boularte je zatrdila, da ne bo odstopila zaradi nasilnih protestov, ki so izbruhnili po odstavitvi njenega predhodnika Pedra Castilla. Obenem je pozvala perujske poslance k podpori predčasnim volitvam, ki bi po njenem prinesle umiritev razmer. Perujski parlament je predlog predsednice za predčasne volitve zavrnil v petek. V protestih je bilo doslej ubitih 22 ljudi. V državi pa je zaradi protestov obtičalo 5000 turistov. Večini med njimi so kasneje omogočili nadaljevanje poti.

TUNIS - V Tuniziji so potekale parlamentarne volitve, ki pa so jih bojkotirale skoraj vse politične stranke v državi. Volitve so mnoge stranke označile za nadaljevanje državnega udara predsednika Kaisa Saieda, končna sestava parlamenta pa bo verjetno znana šele marca prihodnje leto, ko bo končan morebitni drugi krog volitev.

WASHINGTON - Ameriški zvezni sodnik Timothy Kelly je v petek enega od napadalcev na ameriški kongres 6. januarja lani, Douglasa Jensena obsodil na pet let zapora, 36 mesecev nadzorovane prostosti in 2000 dolarjev kazni za škodo, ki jo je povzročil v kongresu. Po navedbah tožilstva je bil Jensen med prvimi, ki so prebili policijski kordon in vdrli v kongresno palačo. Aretirali so ga kmalu po napadu na kongres. Med drugim je bil obtožen oviranja uradnega postopka, napada na policista in uničevanja javne lastnine.

MOSKVA - Ruske oblasti so kritizirale deveti sveženj sankcij EU proti Rusiji, ki ga je unija sprejela v petek, in ga označile za nadaljevanje agresije Zahoda. Moskva je ob tem opozorila, da EU s sankcijami škoduje sama sebi, saj bodo sankcije povečale gospodarske in socialne težave unije.

NEW YORK - Ameriška igralka Angelina Jolie je v petek sporočila, da ne bo več sodelovala z Visokim komisariatom ZN za begunce (UNHCR), ki ga je kot posebna odposlanka zastopala po svetu od leta 2012. Z UNHCR je sicer sodelovala že vse od leta 2001, in sicer kot ambasadorka dobre volje.

WASHINGTON - Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v petek v Washingtonu uradno odprl nov urad zvezne vlade za koordinacijo glede Kitajske. Urad, ki se ga je že prijel vzdevek Kitajska hiša, je namenjen boljšemu usklajevanju ameriške politike do rivalske velesile.

PATNA - V indijski zvezni državi Bihar je zaradi zastrupitve z alkoholom v zadnjih dneh umrlo 37 ljudi, so sporočile tamkajšnje oblasti. Po neuradnih podatkih je število smrtnih žrtev že preseglo 70. Po navedbah svojcev umrlih so prebivalci več vasi v ponedeljek na poroki in nekaterih drugih dogodkih pili doma narejeno alkoholno pijačo, značilno za tiste kraje. Številni so kasneje začeli tožiti zaradi bolečin v trebuhu in izgube vida, nekateri so bruhali.

KUALA LUMPUR - V zemeljskem plazu, ki se je v petek sprožil v kampu v kraju Batang Kali v bližini malezijske prestolnice Kuala Lumpur, je po najnovejših podatkih umrlo 24 ljudi, med njimi sedem otrok. Devet ljudi še pogrešajo, a je vse manj upanja, da bodo reševalci v plazu blata in kamenja našli preživele.

BERLIN - Nemški preiskovalci so v petek zvečer zasegli velik del dragocenega plena, ki je bil pred tremi leti ukraden iz zakladnice muzeja na dresdenskem gradu. 31 zaseženih predmetov so v spremstvu pripadnikov posebnih policijskih enot že vrnili v Dresden.

mc/rpe/rp/msc/jb/mlu/jav/lkr/mc
© STA, 2022