Pregled - svet, 13. 12. (torek)

STRASBOURG - Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju izglasovali razrešitev podpredsednice parlamenta Eve Kaili, osumljene korupcije v zvezi s Katarjem. Za razrešitev je glasovalo 625 evroposlancev, eden je bil proti, dva vzdržana. Evroposlanci so o razrešitvi podpredsednice Kaili odločali v skladu z 21. členom poslovnika parlamenta, ki ga je pred tem soglasno sprožila konferenca predsednikov Evropskega parlamenta. Konferenca predsednikov je obenem napovedala, da bo Evropski parlament začel proces notranje reforme, s katero bodo okrepili preglednost svojega delovanja. Gre za enega največjih korupcijskih škandalov v zgodovini Evropskega parlamenta. Belgijska policija je od minulega konca tedna pridržala šest ljudi, štirje ostajajo v priporu, ter zasegla 1,5 milijona evrov.

BRUSELJ - Ministri za zadeve Evropske unije so se zavzeli za to, da se BiH podeli status kandidatke za članstvo v uniji. Obenem so poudarili, da mora BiH sprejeti ukrepe, opredeljene v priporočilu Evropske komisije. Gre za ukrepe na področjih vladavine prava, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravljanja migracij ter temeljnih pravic. Izrazili so pričakovanje, da bo ta odločitev potrjena na decembrskem zasedanju voditeljev EU, ki bo v četrtek. Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je medtem poudaril, da je Evropa izpolnila svojo obljubo, zdaj pa mora BiH opraviti svojo nalogo.

BRUSELJ - Ministri držav članic EU, pristojni za energetiko, se niso uspeli dogovoriti o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina. Slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer je sicer po zasedanju poudaril, da so dosegli velik napredek in so blizu cilja, a dogovora še ni. O tem bodo zdaj v četrtek predvidoma razpravljali voditelji EU. Nesoglasja ostajajo predvsem pri višini omejitve cene, pri čemer Slovenija meni, da je dogovor mogoče najti na območju med 160 in 220 evri.

BRUSELJ - Veleposlaniki držav članic EU so se v ponedeljek zvečer dogovorili o zamrznitvi 6,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev Madžarski v okviru mehanizma pogojevanja izplačila sredstev EU z vladavino prava. Kot so pojasnili, se je Madžarska zavezala, da bo izvedla več ukrepov, s katerimi bo naslovila skrbi na področju vladavine prava, a doslej sprejeti ukrepi imajo velike pomanjkljivosti in kršitev ne naslavljajo ustrezno. Madžarska ministrica za pravosodje Judith Varga je danes izrazila zadovoljstvo s ponedeljkovim dogovorom, saj so države članice obenem podprle madžarski načrt za okrevanje v vrednosti 5,8 milijarde evrov, hkrati pa dosegle dogovor o pomoči Ukrajini, ki jo je Budimpešta pogojevala z izplačilom sredstev.

BRUSELJ - Članice EU so se v ponedeljek dogovorile o uvedbi minimalnega davka na prihodke podjetij, po katerem bodo morali biti letni prihodki posamezne skupine podjetij nad 750 milijonov evrov obdavčeni z vsaj 15 odstotki, je sporočil Svet EU. Gre za drugi steber dogovora o reformi mednarodnih pravil obdavčitve podjetij v okviru OECD iz oktobra lani. Prvi steber govori o tem, da bodo morale multinacionalke davek plačati v državah oz. davčnih jurisdikcijah, kjer ustvarijo prihodke. Članice so se o davku poenotile, potem ko je Madžarska v okviru širšega dogovora umaknila veto.

BRUSELJ - Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so dosegli politični dogovor o vzpostavitvi mehanizma za dodatno uvozno dajatev na izdelke z visokim ogljičnim odtisom - Carbon Border Adjustment Mechanism. S tem želi EU preprečiti selitev industrijske proizvodnje v države z nižjimi okoljskimi standardi in okrepiti globalna podnebna prizadevanja. Uredba naj bi začela veljati s 1. oktobrom 2023 s prehodnim obdobjem, v katerem bodo obveznosti uvoznikov omejene le na poročanje.

PARIZ - Udeleženci mednarodne konference v Parizu so Ukrajini obljubili pomoč v višini milijarde evrov, je sporočila francoska zunanja ministrica Catherine Colonna. Ob tem je poudarila, da so presegli 800 milijonov evrov, k čemur je na začetku konference pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, in da ne gre za posojila, temveč za darila v denarju in blagu. Od milijarde evrov bo 415 milijonov namenjenih energetskemu sektorju, 25 milijonov za oskrbi z vodo, 38 milijonov za hrano, 17 milijonov za zdravstvo in 22 milijonov za promet. Preostanek, skoraj 493 milijonov evrov, še ni razdeljen. Na konferenci je sodelovalo približno 70 držav, mednarodnih organizacij in predstavniki EU, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

PARIZ - Posebno sodišče v Parizu je izreklo kazni od dveh do 18 let zapora osmim osebam, ki jim od septembra sodijo zaradi vpletenosti v teroristični napad v Nici julija 2016. V njem je moški, ki ga je policija kasneje ustrelila, s tovornjakom zapeljal v množico na Angleški promenadi v mestu in ubil 86 ljudi ter jih ranil več kot 450. Dva moška izmed sedmerice obtoženih, 47-letnega Mohameda Ghraieba in 43-letnega Chokrija Chafrouda, je doletela najstrožja kazen 18 let za zapahi, ker sta napadalcu pomagala pripraviti napad. 28-letnega Ramzija Arefo, ki je priznal, da je napadalcu priskrbel pištolo, s katero je ta nato neuspešno streljal na policiste, so obsodili na 12 let zapora. Ostalih pet je sodišče obsodilo na zaporne kazni od dveh do osmih let.

WASHINGTON - Ameriška ministrica za energijo Jennifer Granholm je naznanila velik znanstveni preboj v desetletja trajajočem iskanju načina izkoriščanja jedrske fuzije za zadovoljevanje energetskih potreb človeštva. Ameriški znanstveniki so v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore v Kaliforniji prvič doslej uspešno izvedli reakcijo jedrske fuzije, pri kateri je bilo ustvarjene več energije, kot jo je bilo potrebno za samo izvedbo reakcije. Gre za velik korak v desetletja trajajočem prizadevanju za sprostitev čistega, neomejenega in varnega vira energije, ki bi lahko pomagal odpraviti odvisnost človeštva od fosilnih goriv.

NASSAU - Organi pregona so v ponedeljek na Bahamih aretirali glavnega izvršnega direktorja in ustanovitelja bankrotirane platforme za trgovanje s kriptovalutami FTX Sama Bankman-Frieda. Prijeli so ga na večer pred predvidenim zaslišanjem v ameriškem kongresu, kjer naj bi pričal o tem, kako je čez noč prišlo do propada ene največjih kriptoborz na svetu. FTX je v ZDA razglasila bankrot v prvi polovici novembra, in sicer po odstopu konkurenčne platforme Binance od njenega prevzema. Pod drobnogled so za ga nato v ZDA vzeli tamkajšnja komisija za vrednostne papirje in borzo, ministrstvo za pravosodje in zvezna komisije za trgovino.

MILANO - Italijanski varuh konkurence zaradi sumov o nezakonitem zviševanju cen elektrike in plina preiskuje sedem podjetij. Kot so sporočili iz organa, preiskujejo družbe Enel, Eni, Engie, Hera, A2A, Edison in Acea. Sedmerica, ki skupno oskrbuje več kot 80 odstotkov trga, naj bi cene elektrike in plina zviševala brez upoštevanja 9. avgusta izdane vladne uredbe za omilitev podražitev. Zaradi dvigov cen naj bi višje položnice prejelo več kot 2,6 milijona potrošnikov.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden od danes do četrtka gosti voditelje afriških držav na drugem tovrstnem vrhu, potem ko je prvega pred osmimi leti pripravil tedanji predsednik Barack Obama. Gre za ameriški odgovor na naraščanje ruskega in kitajskega vpliva na celini z 1,3 milijarde prebivalcev, uradno pa za utrjevanje afriških ustanov. ZDA nameravajo v času vrha napovedati 55 milijard dolarjev za pomoč Afriki v naslednjih treh letih, je v ponedeljek razkril svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan. Na največje srečanje v Washingtonu od začetka pandemije so prišli voditelji in drugi visoki predstavniki 49 držav ter delegacija Afriške unije. Biden namerava na vrhu predlagati, da AU uradno postane del skupine držav G20.

CAPE TOWN - Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa, ki je tarča obtožb o korupciji, je v parlamentu pričakovano prestal razpravo o odstavitvi. Poslanci njegovega vladajočega Afriškega narodnega kongresa so namreč preglasovali poslance opozicije in zavrnili njihovo zahtevo za sprožitev postopka odstavitve. Ramaphoso poročilo posebne parlamentarne komisije močno bremeni, saj naj bi vse od nastopa položaja leta 2018 kršil tako protikorupcijski zakon kot ustavo. Med drugim naj bi prikril, da so mu z njegove kmetije leta 2020 ukradli veliko vsoto tuje valute. Ramaphosa krivdo zavrača, zaradi omenjenega poročila pa se je tudi že obrnil na ustavno sodišče.

TAIPEI - V tajvansko območje zračne obrambe je v zadnjih 24 urah vstopilo 21 kitajskih letal, od tega rekordnih 18 bombnikov H-6 z jedrskimi zmogljivostmi, je sporočilo tajvansko obrambno ministrstvo. Tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe je obsežnejše kot zračni prostor Tajvana. Obsega tudi del kitajskega identifikacijskega območja zračne obrambe in del celine. Bombnik H-6 je sicer glavni kitajski bombnik dolgega dosega, lahko pa nosi tudi jedrske bojne glave.

LIMA - V Peruju nasilni protesti še ne kažejo znakov umiritve. Protesti proti predsednici Dini Boluarte, ki je nedavno zaprisegla, so izbruhnili po tem, ko je levičarski predsednik Pedro Castillo v sredo skušal razpustiti parlament in uvesti samovlado z odloki. V nedeljo so protesti terjali dve smrtni žrtvi, v ponedeljek pa je umrlo še pet oseb. Približno dva tisoč protestnikov je poleg tega za več ur blokiralo letališko stezo v drugem največjem perujskem mestu Arequipa. Približno sto privržencev Castilla pa se je utaborilo pred policijsko postajo v Limi, kjer je nekdanji predsednik pridržan, ter zahtevalo njegovo izpustitev. Leve vlade v Mehiki, Argentini, Kolumbiji in Boliviji so medtem objavile skupno izjavo v podporo Castillu.

PEKING - Kitajska je zaradi omejitev pri izvozu čipov pri Svetovni trgovinski organizaciji sprožila spor proti ZDA. Ob tem je Peking obtožil Washington, da ogroža delovanje globalnih dobavnih verig. ZDA so oktobra napovedale nov sistem nadzora izvoza čipov, s katerim želijo omejiti možnost Kitajske za nakup in proizvodnjo lastnih čipov za vojaške namene. To otežuje prizadevanja Pekinga za pospešitev razvoja lastne industrije čipov in razvoja naprednih vojaških sistemov.