Pregled - svet, 30. 9. (petek)

Ljubljana, 30. septembra - Pregled dogodkov v svetu v petek, 30. septembra.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je na slovesnosti v Kremlju podpisal dokumente o priključitvi ukrajinskih regij Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk k Rusiji, skupaj s predstavniki proruskih oblasti vsake od štirih regij. Kijev je opozoril, da je "spoštovanje volje ljudstva edina pot do miru" in pozval, naj takoj ustavijo vojaške operacije. V njegovem govoru ni manjkalo kritik na račun Zahoda.

KIJEV - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da bo Ukrajina uradno vložila prošnjo za vstop v zvezo Nato po hitrem postopku. Kot je zatrdil kmalu po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal dokumente o priključitvi štirih ukrajinskih regij Rusiji, se Kijev z Moskvo ne bo pogajal, dokler bo na oblasti Putin.

BRUSELJ - Voditelji držav članic Evropske unije so kmalu po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal dokumente o priključitvi ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, obljubili, da ne bodo nikoli priznali nezakonite ruske priključitve. Kremelj so ponovno obtožili, da ogroža svetovno varnost in namerno spodkopava mednarodni red.

BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ostro obsodil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji in jo označil za nezakonito ter nelegitimno. Ob tem je Moskvo posvaril pred hudimi posledicami, v kolikor namerava v vojni uporabiti jedrsko orožje, in obljubil nadaljnjo podporo Ukrajini.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da je priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji v nasprotju za mednarodnim pravom. ZDA so zato napovedale nove sankcije proti Rusiji. Potezo Moskve je ostro obsodil tudi državni sekretar Antony Blinken, ki je ob tem zanikal Putinove trditve o tem, da je uhajanje plina iz plinovodov Severni tok 1 in 2 posledica sabotaže Zahoda.

BRUSELJ - Ministri držav članic EU, pristojni za energetiko, so na današnjem zasedanju v Bruslju dosegli politični dogovor o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Ti med drugim vključujejo obvezno znižanje porabe elektrike in omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina.

KOEBENHAVN - Uhajanje plina iz plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju na štirih mestih sta povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, ki sta bili enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva, sta v izjavi, ki sta jo predložili Združenim narodom pred zasedanjem Varnostnega sveta, opozorili Švedska in Danska.

OSLO - Norveška, ki je sredi letošnjega leta postala največja dobaviteljica zemeljskega plina Evropi, je v luči nedavne domnevne sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju sprejela vojaško pomoč Francije, Nemčije in Velike Britanije za zaščito svojega naftnega in plinskega sektorja, je sporočil norveški premier Jonas Gahr Store.

MOSKVA - Ukrajinska vojska je zavzela več krajev v bližini mesta Liman in v strateško pomembnem mestu tudi delno obkolila ruske sile, je na družbenih omrežjih zapisal vodja proruskih separatistov v Donecku Denis Pušilin. Uspehe so potrdile tudi ukrajinske sile, ki so na Facebooku sporočile, da so osvobodile bližnjo vas Ščurove.

KIJEV/MOSKVA - Konvoj civilnih avtomobilov v regiji Zaporožje na jugu Ukrajine je bil tarča obstreljevanja, v katerem je bilo po navedbah ukrajinske strani ubitih najmanj 25 ljudi, še približno 50 pa je bilo ranjenih. Ukrajina za napad obtožuje Rusijo, ta pa krivdo pripisuje Kijevu.

BRUSELJ - Evropska komisija je pozvala obmejne organe in konzulate držav članic k strožjemu nadzoru prošenj ruskih državljanov za vizum za vstop v unijo. Bruselj državam v danes predstavljenih posodobljenih smernicah priporoča tudi usklajen in temeljit nadzor ruskih državljanov na zunanjih mejah unije.

OSLO - Norveška je spričo delne mobilizacije v Rusiji poostrila nadzor na meji s to državo ter povečala tudi stopnjo pripravljenosti, je sporočilo norveško ministrstvo za pravosodje. Sosednja Finska je medtem opolnoči zaprla mejo za Ruse s turističnimi vizumi. Številni Rusi so namreč zapustili domovino, da bi se izognili delni mobilizaciji.

STOCKHOLM - Pristojna švedska vladna agencija je sporočila, da znova dovoli izvoz orožja in vojaške opreme v Turčijo, ki ga je prepovedala leta 2019. Odprava embarga na izvoz orožja je bil eden od pogojev Ankare za sprejem Švedske v zvezo Nato, za kar potrebuje tudi turško ratifikacijo pristopnega protokola.

WASHINGTON - Predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts je v prisotnosti kolegov in predsednika ZDA Joeja Bidna uradno zaprisegel Ketanji Brown Jackson, ki je na položaju vrhovne sodnice zamenjala Stephena Breyerja. Razmerje moči na sodišču tako ostaja šest proti tri v prid konservativcem.

CHARLESTON - Orkan Ian se po opustošenju na Floridi, kjer je ubil najmanj 12 ljudi, približuje Južni Karolini, kjer se prav tako kot na Floridi obetajo življenjsko nevarne razmere, število žrtev pa naj bi se še povečalo. Florida si po hudih poplavah ne bo opomogla še približno mesec dni, škoda pa bo po pričakovanjih dosegla milijarde dolarjev.

PODGORICA - Črna gora je za nezaželene osebe razglasila še šest diplomatov ruskega veleposlaništva v Podgorici. Izgon diplomatov črnogorski mediji povezujejo s četrtkovimi hišnimi preiskavami v prestolnici zaradi suma vohunjenja za Rusijo. V okviru preiskav je policija aretirala dve osebi, so sporočili iz posebnega državnega tožilstva.

SARAJEVO - Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt je v pogovoru za nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) napovedal, da bo po nedeljskih splošnih volitvah v BiH vztrajal pri spremembah volilne zakonodaje. Te bo sprejel ne glede na nasprotovanja v državi, a je zagotovil, da bodo v skladu z ustavo BiH.

lkr/rp/msc/blm/jb/vb/sk/rpe/mc/tib/spo/vr/lkr
© STA, 2022