Pregled - Slovenija, 26. 9. (ponedeljek)

Ljubljana, 26. septembra - Pregled dogodkov v Sloveniji in mednarodne dejavnosti Slovenije v ponedeljek, 26. septembra.

LJUBLJANA - Novinarji na RTV Slovenija, združeni v koordinaciji novinarskih sindikatov zavoda, so z zaostritvijo stavkovnih aktivnosti opozorili, da s svojimi stavkovnimi zahtevami mislijo resno. Celodnevna opozorilna stavka traja 24 ur, v njenem okviru pa je potekal tudi zbor delavcev ter shod za javno RTV. Kot so opozorili na novinarski konferenci, stavkajo, ker se razmere na RTVS slabšajo, šikaniranje zaposlenih nadaljuje ter ker jim grozijo z disciplinskimi postopki. Zaskrbljenost nad razmerami v javni medijski hiši je izrazil tudi premier Robert Golob, ki si želi, da bi se "odgovorne osebe končno zavedale, da s tem, ko rušijo javno RTV, rušijo demokracijo v državi". Stavko podpira tudi ministrstvo za kulturo.

LJUBLJANA - Predsednik vlade Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata napovedal temeljito reformo zdravstvenega sistema z letom 2024, pri čemer računa tudi na tvorno sodelovanje vseh poslanskih skupin. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ima po Golobovih besedah njegovo stoodstotno podporo.

LJUBLJANA - Pred ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan je prisegla nova generalna državna odvetnica Ana Kerševan. Nova šefinja državnega odvetništva bo svoj šestletni mandat začela v torek. Med prioritetami svojega mandata je izpostavila zakonodajne spremembe, tudi v smeri večje avtonomnosti državnega odvetništva v razmerju do vlade.

LJUBLJANA - V nedeljo so v Sloveniji ob 515 PCR-testih in 2452 hitrih antigenskih testih potrdili 727 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v nedeljo zaradi covida-19 na navadnih oddelkih hospitaliziranih 77 bolnikov, na intenzivni negi pa osem. Od vključno petka je umrlo pet bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo.

LJUBLJANA - Vlada po letošnji pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu za blažitev posledic energetske draginje za leto 2023 predvideva ukrepe v vrednosti skoraj pet milijard evrov, je v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ dejal premier Robert Golob. Pred regulacijo cen za gospodarstvo je po njegovih besedah treba spremeniti več stvari na evropski ravni. Med temi so prostovoljno zmanjšanje porabe energije in vzpostavitev popolnoma pretočnega evropskega energetskega sistema, saj da je doslej marsikatera država zadrževala energijo zase.

LJUBLJANA - Čeprav so obeti za leto 2023 zelo negotovi, mora vlada ob nujnem ukrepanju zaradi draginje v čim večji meri omejevati rast tekoče porabe. Trenutne razmere niso zadostni razlog za uveljavljanje izjemnih okoliščin v letu 2023, po katerih uravnoteženost javnih financ ni več na prvem mestu, kot je bilo to možno v času covida-19, navaja fiskalni svet.

LJUBLJANA - Skupščina veletrgovca s plinom Geoplin, ki je v 74-odstotni lasti delno državnega Petrola, 25 odstotkov družbe pa neposredno obvladuje država, je zamenjala vodstvo družbe. Namesto odpoklicane Vanje Lombar, ki je bila imenovana v začetku leta, je za petletni mandat za poslovodjo imenovala Aleša Zupančiča, so sporočili iz družbe.

MARIBOR - V obravnavah odškodninskih tožb proti avstrijski družbi Verbund zaradi poplavljanja reke Drave novembra 2012 je prišlo do preboja. Okrajno sodišče v Mariboru je z vmesno sodbo odgovornost za poplavni val pripisalo Verbundu. Sodba, ki je po besedah odvetnice Magde Vraničar prva v vrsti tožb proti Verbundu, sicer še ni pravnomočna.

LJUBLJANA - Opolnoči se bodo znova znižale cene bencina in dizla na bencinskih servisih zunaj avtocest. Za liter 95-oktanskega bencina bo treba odšteti 1,353 evra, kar je 0,1 centa manj kot doslej. Liter dizla pa bo stal 1,603 evra, s čimer se bo pocenil za osem centov.

TRST - Slovenka Tatjana Rojc, ki je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Italiji kandidirala na listi Demokratske stranke, bo predvidoma še pet let senatorka v Rimu. Bo pa edina predstavnica Furlanije - Julijske krajine, ki bo v senatu zastopala opozicijo, saj je v tej deželi zmagala desnica. Glede na to, da bo Demokratska stranka v opoziciji, je za STA ocenila, da bo njeno delo na političnem nivoju zelo zahtevno. Morali bodo namreč biti zelo pozorni, da ne bi prišlo do krčenja pravic, ki jih imajo Slovenci v Italiji in ki so si jih priborili v vseh teh desetletjih v povojnem parlamentu. Bila je tudi kritična, ker nekateri v Sloveniji, tudi bivši premier in predsednik SDS Janez Janša, pozdravljajo zmago postfašističnih Bratov Italije.

LJUBLJANA - V ljubljanskem Mini teatru so premierno izvedli eno najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja Kdo se boji Virginie Woolf? Edwarda Albeeja. Predstava je nastala v koprodukciji s ptujskim gledališčem, kjer so jo kot prvo premiero v sezoni 2022/23 izvedli v začetku meseca. Režiral jo je Ivica Buljan.

LJUBLJANA - Scenarist in režiser Igor Vrtačnik v igrano-dokumentarnem filmu Skozi moje oči predstavi življenje v Ajdovščini rojenega slikarja in fotografa Vena Pilona. Kot je povedal za STA, je Pilonova zgodba zaradi umetnikovega turbulentnega življenja in ljudi, ki jih je srečeval na svoji življenjski poti, ekskluzivna filmska zgodba.

BRUSELJ - Mariborčan Matic Ačko se je uvrstil na svetovno prvenstvo v slamovski poeziji, ki te dni poteka v Bruslju. Slovenijo zastopa na tekmovanju, na katerem se bo v pesniških nastopih pomerilo 40 pesnic in pesnikov iz 37 držav. Nastopil bo na prvem polfinalnem večeru, ki bo na sporedu v torek, so sporočili iz Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor.

PREGLED DOGODKOV, POVEZANIH S PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI

LJUBLJANA - Milan Brglez je na Državno volilno komisijo vložil kandidaturo za predsednika republike s podpisi poslancev Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov. Kot je povedal v izjavi za medije ob vložitvi kandidature, pa ni pomembna le podpora poslancev, ampak predvsem ljudi, ki se bodo udeležili volitev 23. oktobra in oddali svoj glas.

LJUBLJANA - Poslanec Levice Miha Kordiš je danes na Državno volilno komisijo s podpisi poslancev Levice vložil kandidaturo za predsednika republike. Kot je napovedal, bo v kampanji zagovarjal družbeno solidarnost. V zunanji politiki bi se odmaknil od "enoumja zveze Nato" in se zavzel za politiko miru, neuvrščenosti in sodelovanja, je dodal.

gm/gm
© STA, 2022