Pregled - svet, 27. 8. (dan)

KABUL/WASHINGTON - Morilski napad pred kabulskim letališčem je v četrtek izvedel samo en samomorilski napadalec, je sporočil ameriški general Hank Taylor in tako ovrgel ocene, da sta bila napadalca morda celo dva in tudi dve eksploziji. Hkrati pa so v Pentagonu opozorili, da bi lahko prišlo do novih podobnih napadov še pred koncem meseca. V eksploziji samomorilskega napadalca v množici več tisoč ljudi je bilo po ameriških podatkih ubitih najmanj 85 ljudi, med njimi tudi 13 ameriških vojakov. Po nekaterih poročilih pa je bilo ubitih celo 170 ljudi. Cilj Američanov je, da se evakuacija zaključi do konca meseca. Doslej so od sredine meseca iz države z letali že evakuirali več kot 100.000 ljudi, še 5400 pa jih na letališču čaka. Nekatere države so nadaljevale evakuacije, Španija, Italija in Švica pa so jih danes zaključile.

WASHINGTON/PEKING/MOSKVA - Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek po napadih zatrdil, da teroristi ZDA ne morejo odvrniti od tega, da opravijo svojo misijo. Potrdil je, da rok za umik ostaja 31. avgust. Napadalce je posvaril, da jih bodo izsledili in da bodo plačali. Napad sta obsodili tudi Rusija in Kitajska. Tudi Varnostni svet Združenih narodov je pozval, da je treba storilce in organizatorje bombnega napada na letališču v Kabulu pripeljati pred roko pravice. V posebni izjavi so članice tega najmočnejšega organa ZN pozvale mednarodno skupnost, naj aktivno sodeluje pri tem, da bodo napadalci kaznovani.

ISLAMABAD - Pakistanski vojaki na meji so s streli preprečili množici Afganistancev, da bi prečkali mejo in prešli v Pakistan. Najmanj trije ljudje so bili ubiti, več pa ranjenih. Na mejnem prehodu Torkam na severozahodu Pakistana se je sicer nabrala velika množica ljudi, ki skušajo pobegniti pred talibani. Tam meje ne smejo prečkati. Po drugi strani pa je mejo s Pakistanom mogoče prečkati na prehodu Spin Boldak. Tam v Pakistan vsak dan pride okoli 10.000 Afganistancev, med njimi tudi begunci. A po drugi strani v Islamabadu že sporočajo, da ne morejo več sprejemati beguncev iz Afganistana.

ANKARA - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je potrdil, da je Turčija opravila prve pogovore s talibani in dodal, da Ankara preučuje ponudbo talibanov za upravljanje letališča v Kabulu. Pojasnil je, da želijo talibani nadzorovati varnost na letališču, medtem ko Ankari ponujajo možnost upravljanja letališča.

ŽENEVA - V Afganistanu je začelo že močno primanjkovati medicinske opreme in zdravil, so opozorili v Svetovni zdravstveni organizaciji. Zalog je le še za nekaj dni, pošiljanje novih zalog pa je zaradi varnostne situacije ustavljeno. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce UNHCR pa je sporočil, da se ne namerava umakniti iz Afganistana.

DUNAJ - Deželno sodišče je nekdanjega avstrijskega podkanclerja in vodjo svobodnjakov FPÖ Heinz-Christiana Stracheja spoznalo za krivega korupcije in ga obsodilo na 15 mesecev pogojne kazni. V zameno za spremembo zakonodaje v korist zasebni kliniki naj bi FPÖ prejela več tisoč evrov. Strache obtožbe sicer zavrača. Za krivega so spoznali tudi vodjo lepotne klinike Walterja Grubmüllerja, ki je obsojen na 12 mesecev pogojne zaporne kazni. Obsodbi še nista pravnomočni. Gre za prvi postopek v povezavi z afero Ibiza, ki je odnesla vlado svobodnjakov in ljudske stranke.

PARIZ - Nekdanji glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier je v četrtek napovedal, da želi prihodnje leto kandidirati na predsedniških volitvah v Franciji, na katerih bo skušal kot kandidat republikancev izzvati aktualnega predsednika Emmanuela Macrona.

WASHINGTON - Gospodarsko okrevanje ZDA je na poti, da se ponovno vzpostavi močan trg dela, ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) pa bi lahko do konca leta začela umikati svoje spodbudne ukrepe, je dejal prvi mož Feda Jerome Powell. Kot je poudaril, se kot odziv na začasne inflacijske pritiske ne mudi z višanjem ključne obrestne mere.

WASHINGTON - Ameriško vrhovno sodišče je v četrtek blokiralo podaljšanje moratorija na deložacije, ki so ga v ZDA uvedli v okviru prizadevanj za boj proti brezdomstvu v času pandemije covida-19. Če naj se moratorij na izselitve, ki ga nalagajo zvezne države, nadaljuje, mora zakonodajo o tem sprejeti kongres, je odločilo.

ZAGREB - Bruto domači proizvod (BDP) Hrvaške se je v drugem četrtletju na letni ravni realno povečal za 16,1 odstotka. Gre za največjo rast obsega BDP v kakšnem četrtletju, odkar statistiki spremljajo te podatke, kar je posledica nizke osnove v lanskem letu in okrevanja hrvaškega gospodarstva po pandemiji covida-19.

ZAGREB/KOEBENHAVEN/WELLINGTON - Na Hrvaškem bodo s 1. septembrom v kavarnah in barih goste lahko postregli tudi v zaprtih prostorih. Ne bodo pa spreminjali obratovalnega časa, to pomeni, da bodo lahko lokali še naprej odprti do polnoči. Ukrepe bodo zrahljali, čeprav se število okužb z novim koronavirusom zvišuje. Od začetka tedna so potrdili za 31,5 odstotka več novih okužb, kot je to bilo v prvih petih dneh prejšnjega tedna. Na Danskem pa bodo 10. septembra odpravili vse omejitve, ki so jih uvedli zaradi pandemije covida-19. Novozelandske oblasti pa so znova podaljšale ustavitev javnega življenja zaradi izbruha koronavirusne različice delta, tokrat do naslednjega tedna.

MINSK - Belorusko vrhovno sodišče je razpustilo Belorusko društvo novinarjev (BAJ), edino neodvisno organizacijo novinarjev in medijskih delavcev v Belorusiji, je sporočila Evropska zveza novinarjev (EFJ). Skupaj z Mednarodno zvezo novinarjev (IFJ) so obsodili to "pravno parodijo".

PODGORICA - Črnogorska policija je zasegla 1,6 tone kokaina, poročajo črnogorski mediji. Poudarjajo, da gre za rekordni zaseg prepovedanih mamil v Črni gori. Policija naj bi kokain našla v četrtek zvečer v enem od predmestij Podgorice. V Črno goro naj bi mamila prepeljali preko pristanišča Bar. Najverjetneje so mamila prišla v Črno goro v zabojniku ene od ladij, ki je priplula iz Južne Amerike. Policija je prijela devet oseb, ki jih sumijo tihotapljenja mamil.