SVRK: Zahteva za sklic seje DZ o načrtu za okrevanje priložnost za izmenjavo mnenj o skupni prihodnosti

Kot so sporočili iz vladne službe, je bil načrt za okrevanje in odpornost v preteklih mesecih deležen široke izmenjave mnenj s preko 2000 deležniki. Sodelovali so vsi župani, direktorji regionalnih razvojnih agencij, člani svetov in razvojnih svetov vseh 12 razvojnih regij, člani svetov obeh kohezijskih regi, večkrat je bil obravnavan na Evropskem socialnem svetu, sodelovali so tudi številni deležniki iz gospodarstva, nevladnih organizacij in ostali.

Načrt s prilogami je interne narave, ker je še v postopku usklajevanja. Spreminjajo se tudi tehnične zahteve Evropske komisije glede strukture dokumenta. Javno pa so od potrditve osnutka na vladi objavljene programske prioritete, glavna vsebinska izhodišča in struktura predvidenih sredstev po področjih in podpodročjih, kjer je upoštevana usmeritev o 37-odstotnem deležu za zeleno in o 20-odstotnem deležu za digitalno. V načrtu ni konkretnih projektov na lokalni ravni.

"Ti se bodo izbirali preko javnih razpisov, so pa nekateri pomembni projekti na nacionalni ravni, kot sta novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, velike investicije na železniškem omrežju, na področju socialnega varstva, na področju digitalizacije, energetskih prenov javnih objektov, gradnje najemnih stanovanj. V načrtu pa ni bazenov v manjših vaseh niti drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, kot navajajo predlagatelji," so navedli.

Zanikali so tudi navedbe, da je bil načrt že dvakrat zavrnjen s strani Evropske komisije. Šele pretekli teden je bila namreč sprejeta uredba vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost, ki omogoča državam članicam formalno vložitev načrtov v proceduro potrjevanja. Rok se izteče 30. aprila.

Evropska komisija torej doslej še ni obravnavala nobenega od načrtov držav članic. Slovenski načrt je med 18 načrti, ki so v tem postopku vsebinsko celoviti in glede katerih na številnih sestankih uradniki komisije dajejo državam članicam priporočila za izboljšave, so poudarili. Ko bo dokument na tehnični ravni dokončno usklajen, bo posredovan v potrditev vladi in v formalno potrjevanje.

Opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB, še naprej združene v Koaliciji ustavnega loka, so namreč zahtevale sklic izredne seje DZ, na kateri bi govorili o pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Poslanci omenjenih strank so prepričani, da je o tako pomembnem dokumentu za prihodnji razvoj države ključna široka javna razprava. Moti jih, da dokument ni javen, kritični pa so tudi do same vsebine osnutka načrta.