Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Vladna služba za zakonodajo: STA zagotovljena neodvisnost tudi v razmerju do vlade

Ljubljana, 9. decembra - Služba vlade za zakonodajo o zamrznitvi financiranja STA meni, da bi morala biti ta res skrajna sankcija, saj bi posledična ustavitev javne službe pomenila nezakonito stanje. Dodaja, da je z zakonom vzpostavljena neodvisnost STA v razmerju do vlade, ki od STA ne sme zahtevati podatkov za nadzor nad uredniško politiko ali primernostjo poslovanja.

Ljubljana.
Slovenska tiskovna agencija (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Gre za mnenje, za katerega je Službo vlade za zakonodajo (SVZ) zaprosil Urad vlade za komuniciranje (Ukom) in ga je SVZ danes objavila na spletni strani.

Glede zahtevanih podatkov s strani Ukoma se SVZ sklicuje na zakon o gospodarskih družbah, pogodbo o financiranju javne službe, sklenjeno med Ukomom in STA ter zakon o STA.

Tako uvodoma ugotavlja, da 512. člen zakona o gospodarskih družbah napotuje direktorja, da mora družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Ta pravica se po mnenju SVZ lahko omeji z zakonom. Prav tako sme direktor zavrniti zahteve po informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo.

V skladu s 6. členom pogodbe o opravljanju javne službe se STA zavezuje, da bo Ukomu na njegovo zahtevo nemudoma posredovala vso dokumentacijo o izvajanju javne službe (finančno, pravno, vsebinsko) in z njim sodelovala ter se odzivala na njegove zahteve.

Te določbe po mnenju SVZ omogočajo zahteve Ukoma po pojasnilih o poslovanju, ki so potrebna za to, da država oziroma vlada oziroma Ukom financira STA v ustreznem obsegu, zahteve po informacijah, ki so nujne za izvajanje pogodbe, pa tudi po informacijah, ki se nanašajo na porabo javnofinančnih sredstev.

"Ob upoštevanju popolnoma ohlapne določbe pogodbe bi urad lahko načeloma zahteval tudi ostale podatke in dokumentacijo. Vendar pa je treba biti pri slednjem po mnenju službe pazljiv in zadržan," navaja SVZ. Med razlogi za to previdnost pa navaja, da je vendarle treba po drugi strani "tudi ugotoviti, da je položaj STA nekoliko drugačen od položaja običajnih družb z omejeno odgovornostjo". Z zakonom o STA je namreč "vzpostavljena neodvisnost in samostojnost STA tudi v razmerju do edinega družbenika".

Zato meni, da glede na vlogo, ki jo ima STA, in glede na načela, po katerih deluje (samostojnosti, ki vključuje tudi finančno samostojnost, neodvisnosti in nepristranskosti), država, vlada oziroma Ukom "od STA ne bi smela zahtevati informacij, katerih podajanje bi lahko krnilo ta načela (npr. zahteva po pojasnilih v zvezi z uredniško politiko, pojasnjevanje, zakaj je agencija sklenila točno določen posel z določeno osebo) ali bi se z njim posegalo v drugo zakonodajo (npr. varstvo osebnih podatkov)".

Kot opozarja SVZ, je treba namreč upoštevati, da je STA neodvisna ter organizacijsko in finančno samostojna, zato vlada oziroma urad ne bi smela od STA zahtevati podatkov z razlogom, da se opravlja vsebinski nadzor nad uredniško politiko ali nadzor v smislu primernosti poslovanja STA. Pri vsem tem je treba namreč opozoriti, da vladi ali Ukomu v skladu zakonom o STA ni podeljena pristojnost, da bi sistemsko nadzirala poslovanje STA. Slednje je naloga in pristojnost nadzornega sveta STA, računskega sodišča in revizorjev.

Glede pridobivanja informacij, ki se tičejo tržne dejavnosti STA, se po mnenju službe uporablja 512. člen zakona o gospodarskih družbah, saj v tem primeru ne gre za izvajanje javne službe in je dejavnost v samem bistvu primerljiva opravljanju dejavnosti običajnih gospodarskih družb.

Dodatno je izpostavila tudi vprašanje, kdo lahko STA postavi zahtevo po informacijah. "Če bi se dobesedno držali besedila zakona o STA, je to lahko samo vlada, ki izvršuje pravice edinega družbenika. Še toliko bolj to velja za financiranje tržne dejavnosti, glede česar pogodba molči," je navedla SVZ.

Družbenik lahko informacije zahteva tudi s sodno odločbo. "V primeru nadaljevanja spora med STA in uradom bi veljalo razmisliti, ali se poslužiti tega pravnega sredstva, da se na ustrezni instanci slednji razreši ter s strani pristojnih sodišč pridobi ustrezna avtoritativna razlaga veljavnega pravnega reda za dani primer," predlaga SVZ.

Glede financiranja STA pa SVZ možno podlago za ustavitev plačevanja po pogodbi vidi v 6. členu pogodbe, če STA krši svojo sodelovalno dolžnost. Vendar služba opozarja, da se lahko v danem primeru "še toliko bolj izpostavi vprašanje, kdo je pristojen za tovrstno ukrepanje". Iz pogodbe res izhaja, da je to Ukom, vendar pa se lahko pojavi očitek, da je takšna rešitev nezakonita, ker v skladu zakonom o STA naloge družbenika izvaja vlada, izpostavlja.

"Po mnenju službe bi v takem sporu med uradom in STA verjetno lahko prišlo tudi do očitka, da je pogodba v delu, ki omogoča ustavitev plačevanja, nezakonita, saj takšne sankcije ne predvideva zakon". Nadalje služba še meni, da bi bilo "utemeljevanje ustavitve izplačil oziroma nesklenitve nove pogodbe z neposredovanjem dokumentacije, ki se nanaša na tržno dejavnost, sporno, saj takšne sankcije ne predvidevata niti zakon niti pogodba, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je v skladu z zakonom na tem področju vzpostavljeno ločeno računovodstvo dejavnosti".

V vsakem primeru pa služba opozarja, da bi morala biti zaustavitev financiranja res skrajna sankcija. "Upoštevati je namreč treba, da bi imel ukrep lahko za posledico okrnjeno ali zaustavljeno izvajanje javne službe, določene z zakonom, kar bi na drugi strani pomenilo nezakonito stanje," še piše SVZ.

STA je sicer brez plačila za opravljeno delo v oktobru že 14. dan. Direktor STA Bojan Veselinovič je danes na predsednika DZ in DS, Igorja Zorčiča in Alojza Kovšco, člane vlade s premierjem Janezom Janšo na čelu in vodje poslanskih skupin v DZ naslovil tudi dopis, v katerem poziva vse, ki lahko prekinejo "to nemogoče stanje ob spoštovanju razuma, načel vladavine prava in novinarske avtonomije," naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za takojšnjo vnovično vzpostavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije.

Direktor Ukoma Uroš Urbanija pa je danes na Twitterju v odzivu na objavo časnika Dnevnik zanikal, da bi Ukom od STA zahteval informacije, katerih podajanje bi lahko krnilo načela samostojnosti in neodvisnosti STA.

Ukom je sicer na STA naslovil 12 dopisov, med drugim z vprašanji o številu intervjujev s pevci iz sveta zabavne glasbe, intervjujev z avtorji ob izdajah cedejev, primerjavi dolžine intervjujev ter zahteval informacije o tržnem delovanju STA ter poimenskem seznamu bruto plač.

moz/apo/apo
© STA, 2020