Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Joseph Biden po 32 letih prizadevanj na pragu Bele hiše

piše dopisnik STA iz New Yorka Robi Poredoš

New York, 21. oktobra - Izkušen demokratski politik, 77-letni Joseph Biden je v svojem tretjem naskoku na Belo hišo od leta 1988 uspel osvojiti nominacijo demokratske stranke in dva tedna pred volitvami, ki jih je označil kot ključne za ohranitev ameriške demokracije, mu ankete obetajo uspeh.

Hrvaška, Zagreb.
Demokratski kandidat za predsednika ZDA Joseph Biden.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Biden in demokrati so prepričani, da republikanec Donald Trump ogroža temelje ameriške demokracije in ga je treba spraviti iz Bele hiše. Bidna so demokratski volivci na strankarskih volitvah in zborovanjih izbrali kot najvarnejšo opcijo iz množice več kot 20 kandidatov, ki so se potegovali za nominacijo.

Med demokrati in neodvisnimi, pa tudi nekaterimi republikanci Biden velja za sredinskega politika, čeprav Trumpovi podporniki trdijo, da bo njegova morebitna zmaga pomenila radikalen zasuku države v levo. Poleg tega nasprotniki namigujejo, da Biden na položaju ne bo dolgo, da bo vladal le en mandat, nakar bo stranko prevzela podpredsedniška kandidatka, 55-letna temnopolta Kamala Harris.

Trumpovi republikanci pravijo, da je Biden marioneta v rokah skrajne levice, kar je sam na televizijskem soočenju s Trumpom 29. septembra v Clevelandu zavrnil s samozavestno izjavo: "Demokratska stranka sem jaz."

Biden je leta 2008 drugič skušal osvojiti demokratsko predsedniško nominacijo, vendar je takrat zaradi Baracka Obame imela nekaj možnosti le Hillary Clinton kot morebitna prva ženska na čelu ZDA. Biden kot starejši bel moški takrat ni veljal za svežo perspektivo.

Volivci so tedaj med dvema zgodovinskima izbirama - prvi temnopolti predsednik ali prva predsednica ZDA - izbrali Obamo, ki se je zavedal, da bo njegova barva kože marsikoga motila, in si je za spopad z republikancem Johnom McCainom in Sarah Palin za podpredsedniškega kandidata izbral "neškodljivega" Bidna. Ta neškodljivost je zdaj tisto, kar mu je prineslo nominacijo proti kandidatu, kot je Trump.

Obama in Biden sta se v osmih letih spoprijateljila do te mere, da drug drugemu pravita brat. Njun odnos je bil za javnost simpatično zabaven, saj je Biden z izjavami v svojem slogu ustrelil marsikaterega kozla, ampak zamer očitno ni bilo. Obamo je domnevno celo prepričal v podporo homoseksualnim porokam.

Obama je ob koncu drugega mandata, za katerega sta morala premagati Mitta Romneyja in Paula Ryana, ganjenemu Bidnu, ki mu je na položaju podpredsednika zaupal številne naloge doma in na tujem, za njegovo dolgoletno javno službo podeli predsedniško medaljo svobode.

Joseph "Robinette" Biden se je rodil 20. novembra 1942 v mestu Scranton v zvezni državi Pensilvanija, kjer je živel do desetega leta starosti, ko se je družina preselila v Wilmington v zvezni državi Delaware. Sprva premožna družina je obubožala in si je opomogla šele v Delawaru, kjer je oče Joe Biden st. dobil službo kot prodajalec avtomobilov.

Šolal se je na univerzi Delaware in kasneje na pravni fakulteti univerze Syracuze, a mu študij ni posebej ležal. Raje se je ukvarjal s športom, predvsem ameriškim nogometom in tudi baseballom, med vrstniki pa je užival sloves "naravnega voditelja". Leta 1965 je na diplomiral iz zgodovine in političnih ved.

Že v mladosti je bil liberalnih prepričanj in se je udeleževal demonstracij v podporo pravicam temnopoltih Američanov. Vietnamske vojne se ni udeležil. Politično kariero je leta 1970 začel z izvolitvijo v mestni svet Wilmingtona, leta 1972 pa se je z minimalnimi možnostmi proti republikancu Calebu Boggsu pomeril za položaj v zveznem senatu. Z geslom Spremembe je izkoristil nezadovoljstvo z administracijo predsednika Richarda Nixona in zmagal z razliko 3000 glasov.

Ob prvi izvolitvi je Biden postal peti najmlajši senator v zgodovini ZDA. Njegovo politično zmagoslavje je decembra 1972 zasenčila osebna tragedija, ko sta v prometni nesreči umrla njegova prva žena Neilia Hunter in enoletna hčerka Naomi Christina, sinova Beau in Hunter pa sta bila hudo poškodovana, a sta preživela.

Biden je skrbel za sinova, v službo v Washington pa se je odtlej vsak dan vozil z vlakom, kar je počel vse do izvolitve za podpredsednika ZDA. Leta 1977 se je poročil s Jill Tracy Jacobs, s katero sta leta 1981 dobila hčerko Ashley Blazer.

V senatu je nekaj časa vodil odbor za mednarodne odnose ter pravosodni odbor v času najbolj odmevnih zaslišanj kandidatov za vrhovno sodišče. Takrat se je zameril ženskim skupinam, ker ni dovolil zaslišanja prič, ki bi potrdile navedbe o spolnem nadlegovanju Anite Hill s strani republikanskega kandidata za vrhovnega sodnika Clarencea Thomasa.

Zaradi tega se je kasneje bolj posvetil ženskim vprašanjem in leta 1994 je bil potrjen njegov zakon proti nasilju nad ženskami.

Biden se je srečeval tudi s slovenskimi voditelji, še posebej pogosto v času prizadevanj Slovenije za vstop v Nato, kar je ves čas podpiral. Bil je tudi med prvimi ameriškimi politiki, ki so nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića označili za vojnega zločinca. Kot predstavnik ZDA pa se je v Ljubljani leta 1979 celo udeležil pogreba slovenskega komunističnega voditelja Edvarda Kardelja.

Za prvo predsedniško kandidaturo se je odločil leta 1988, a je pogorel, med drugim, ker je kopiral govor britanskega laburističnega voditelja Neila Kinnocka. Za novo kandidaturo se je odločil leta 2008, vendar jo je hitro končal zaradi pomanjkanja podpore.

Biden se je zapisal v zgodovino kot prvi katoliški podpredsednik ZDA, če mu letos uspe na volitvah, pa bo po Johnu F. Kennedyju drugi katoliški predsednik ZDA. Zaradi podpore pravici do splava in pravic homoseksualcev ni po volji cerkveni hierarhiji.

Biden je še vedno znan po občasno neprimernih izjavah, ki se jim je letos lahko izognil zaradi pandemije koronavirusa, zaradi katere je bil večinoma doma. A tako kot je leta 2008 razjezil temnopolte z izjavo, da je Obama prvi "čisti" temnopolti predsedniški kandidat, jih je letos spet razburil z izjavo, da temnopolti, ki ne bo volil zanj proti Trumpu, ni "črn".

Zaradi tega in vseameriških protestov proti nasilju policije nad temnopoltimi je Biden nato obljubo, da si bo izbral podpredsedniško kandidatko, dopolnil s tem, da bo ta temnopolta.

V dolgi politični karieri je Biden naredil nekaj napak, ki mu jih danes zaradi kampanje odmevno očitajo. Harrisova mu je očitala, da ni dovolj odločno nastopil proti rasni segregaciji v šolah, leta 2002 je podprl vojno proti Iraku, leta 2011 pa je nasprotoval operaciji, med katero je bil usmrčen terorist Osama bin Laden.

rp/ms
© STA, 2020