Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Priprava načrta za okrevanje po koronski krizi poteka intenzivno

Ljubljana, 16. avgusta - Priprava načrta, ki bo podlaga za koriščenje sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje po koronski krizi, poteka intenzivno, zagotavlja pristojni minister Zvonko Černač. Za načrt naj bi bilo rezerviranih 10 milijard evrov, prihodnji teden pa bo o tem potekal tudi posvet z občinami in razvojnimi agencijami.

Ljubljana.
Minister, pristojen za kohezijsko politiko Zvonko Černač.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Načrt za okrevanje in odpornost je nacionalni program projektov in ukrepov, za katere bo Slovenija namenila sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje EU po koronski krizi, dogovorjenega na julijskem maratonskem večdnevnem vrhu EU.

Sveženj, ki sicer še ni potrjen, saj mu mora zeleno luč prižgati še Evropski parlament, vključuje proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. To naj bi bil evropski Marshallov načrt za spoprijem s koronsko recesijo.

Slovenija lahko iz celotnega svežnja po sedanjih ocenah računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, a mora tako kot ostale članice za koriščenje sredstev pripraviti nacionalni načrt, ki bo s konkretnimi projekti podlaga za odločanje Evropske komisije in Sveta EU o izplačilih sredstev.

Priprave načrta se je vlada z delovnim posvetom lotila že julija, ko je oblikovala tudi dve delovni skupini. Eno, bolj strateško, vodi predsednik vlade Janez Janša, člani ekipe pa so ministri in davčni strokovnjak Ivan Simič. Skupina se bo predvidoma sestajala enkrat mesečno. Druga pa je povsem operativna skupina na ravni strokovnjakov, tudi državnih sekretarjev, ki deluje na tedenski ravni in s tem seznanja tako krovno skupino kot vlado.

Vlada bo v pripravo načrta za okrevanje in odpornost vključila tudi župane in regionalne razvojne agencije, načrt pa namerava obravnavati do konca avgusta, so julija po delovnem posvetu poudarili na vladi.

Priprava načrta poteka intenzivno, je ta teden za TV Slovenija povedal minister za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač. Vladna služba, ki jo vodi, namreč bdi nad njegovo pripravo.

Za ukrepe in projekte iz načrta naj bi bilo rezerviranih 10 milijard evrov, torej približno toliko, na kolikor lahko v naslednjih letih računa iz evropskega svežnja. Pri tem naj bi bilo želja po Černačevih besedah za trikrat toliko.

Glavne prioritete pri pripravi načrta so infrastruktura v zdravstvu z nekaterimi ključnimi novogradnjami in obnovami, dolgotrajna oskrba, kar vključuje tudi izgradnjo novih domov starejših občanov ter modernizacijo obstoječih skupaj s kadrovskimi okrepitvami, ohranjanje obstoječih in ustvarjanje delovnih mest, zeleni prehod in okoljska infrastruktura, prometna infrastruktura in digitalizacija.

Že pred tedni je vlada določila tudi seznam pomembnih investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize po epidemiji. Na seznamu je trenutno 187 pomembnih investicij na področjih od zdravstva, prek energetike do prometa v okvirni skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov, vlada pa ga bo še posodabljala.

Premier Janša bo prihodnji teden organiziral tudi posvet z občinami in razvojnimi agencijami o projektih in naložbah, z namenom, da bi Slovenija najbolj učinkovito porabila izpogajana sredstva. Kot so za STA zapisali v kabinetu predsednika vlade, bodo na tem sestanku člani ožje delovne skupine za usklajevanje investicij iz EU sredstev podrobneje predstavili vsebine in prihodnje aktivnosti in prisluhnili predlogom s županov in razvojnih agencij.

Učinkovitost pri uporabi evropskih sredstev bo tokrat še posebej pomembna. Sredstva iz skoraj 673 milijard evrov vrednega instrumenta za okrevanje in odpornost, ki je osrednji del 750-milijardnega mehanizma za okrevanje, bo treba namreč porabiti v naslednjih nekaj letih, večji del v 2020 in 2021.

Del tega mehanizma je tudi posebni 47,5 milijarde evrov vreden kohezijski instrument React-EU, ki bo namenjen odpravljanju gospodarske in socialne škode zaradi pandemije covida-19, zagonu evropskega gospodarstva ter ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest. Sredstva naj bi bila namenjena tudi okoljskim projektom, ki bodo naslavljali posledice pandemije v luči prehoda proti zelenemu in digitalnemu gospodarstvu, ter vzpostavitvi bolj odporne družbe. Ta sredstva bo mogoče začeti porabljati že takoj po dokončni potrditvi svežnja in potem še v 2021 in 2022.

jes/uk
© STA, 2020