Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Vovko: Ne želimo si situacije, ko bi morali izbirati med bolniki

pogovarjala se je Anja Gorenc

Ljubljana, 5. aprila - Tomaž Vovko na infekcijski kliniki UKC Ljubljani zdravi kritično bolne s covidom-19. Pri zdravljenju so sedaj statistično uspešnejši kot na Kitajskem, kjer je umrla polovica kritično bolnih. A opozarja, da imajo zdaj možnost in čas se ukvarjati z bolniki. Ne želi si takega navala, da bi morali med bolniki izbirati, komu dati možnost za preživetje.

Ljubljana.
Ločeni vhod za urgentne službe UKC Ljubljana v času izbruha epidemije koronavirusa. Vhod je namenjen bolnikom, ki potrebujejo urgentno zdravljenje, hkrati pa jih sumijo na okužbo s covidom-19.
Urgentni vhod, triaža.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Na intenzivnem oddelku so v petek zdravili 13 bolnikov s covidom-19, vse so tudi mehansko predihavali. Povprečna starost bolnikov je 68 let, pri čemer najmlajši šteje 38, najstarejši pa 82 let. Čeprav imajo vsi blage pridružene bolezni, vključno s tem 38-letnikom, pa so to razmeroma zdravi ljudje, ne gre za tako stare in v osnovi slabega zdravstvenega stanja, kot jih srečujejo ponavadi pri gripi.

"Vsi so vitalni ljudje, ki so normalno delali. Največ jih je starih med 50 in 60 let," je v pogovoru za STA pojasnil Vovko, specialist infektologije in intenzivne medicine, ki dela na enoti intenzivne terapije infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Zaposleni so že precej utrujeni. "Ravno ponoči sem se pogovarjal z zdravstvenim tehnikom, ki je bil v zadnjih 14 dneh desetkrat v nočni izmeni. Ta traja dlje, kot so običajno, tudi 14 ur," je pojasnil.

Tudi zdravniki delajo 12-urne delovnike, pri čemer je težava predvsem v tem, da en zdravnik obravnava trikrat ali štirikrat več bolnikov kot v normalnih razmerah. "To je napor. Normalno en zdravnik obravnava tri ali štiri bolnike, zdaj devet ali deset."

Dodatno je problem varovalna oprema. "Da je ne zapravljamo, včasih delamo tudi po sedem ur brez prestanka v tej opremi, ne da bi šli na stranišče ali pili. Tudi zaradi varovalne opreme postane precej naporno, zaradi teh mask kaj tudi boli."

Čeprav imajo zaenkrat stvari pod nadzorom, pa opozarja, da v takem tempu ne bodo zdržali več mesecev, morda nekaj tednov. "Zbolevajo tudi naši zdravniki. Vsak specialist, ki manjka, se zelo pozna," je dejal in pristavil, da so na pomoč dobili kader - zdravnike in diplomirane zdravstvenike - z drugih klinik.

Po njegovem vedenju so med zdravniki na infekcijski kliniki odkrili tri okužbe. "Težko je vedeti, od kje so se okužili. Seveda je možno, da so se okužili tudi na kliniki. Ob neposrednem delu z bolniki smo sicer zelo zaščiteni. A težava so lahko transporti bolnikov in zračenje. Vemo, da je možnost nastanka aerosolov, ki so prisotni več ur v zraku. Zdaj imamo načelen dogovor, da ves čas nosimo kirurške maske tudi ko ne delamo z bolniki," je pojasnil.

Po izkušnjah s Kitajske, od koder se je virus razširil po vsem svetu, polovica kritičnih bolnikov umre zaradi covida-19. Vovko je pojasnil, da je pri njih preživela več kot polovica bolnikov, ki jih zdravijo zaradi covida-19. Imajo pa še kar nekaj bolnikov, ki so še vedno v kritičnem stanju. "Ampak mislim, da če bomo imeli dovolj možnosti, časa in sredstev, da bomo lahko za te bolnike poskrbeli, bo marsikdo od njih tudi preživel," je dejal.

"Zelo smo hvaležni za vse ukrepe, ki jih je uvedla država, in tudi za sodelovanje vse populacije. Nedvomno, da so ti ukrepi za vse zelo naporni, ampak nam nekako uspeva, da vsi ti bolniki, ki imajo potencial za preživetje, tudi preživijo," je dejal in pristavil, da trenutno vsi bolniki s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno terapijo, to tudi dobijo.

To bi se lahko spremenilo ob nenadnem in velikem izbruhu okužbe, zaradi česar bi potrebovalo intenzivno terapijo veliko ljudi. "Ne želimo biti v situaciji, da tem bolnikom ne bi mogli nuditi intenzivne terapije in bi se morali odločiti, komu bomo pomagali," je dejal.

Po njegovih besedah naj bi bil trenutno v Sloveniji na razpolago še 101 ventilator. Na infekcijski kliniki imajo trenutno 26 postelj za bolnike s covidom-19, od tega jih je bilo v petek 13 še nezasedenih. Dodatno je v centralni stavbi UKC pripravljenih še 16 intenzivnih postelj za morebiten sprejem bolnikov s covidom-19.

Ker je SARS-CoV-2, s katerim se je po svetu doslej okužilo več kot milijon ljudi, več kot 60.000 pa jih je umrlo, nov virus, zanj še ni razvitega zdravila. Trenutno poteka več kliničnih študij, v katerih preučujejo vpliv nekaterih zdravil, ki so registrirana za zdravljenje drugih bolezni, na covid-19.

Po besedah Vovka se v UKC sicer držijo načela, da bolnika v prvi vrsti podporno zdravijo. A ker so ti bolniki tako bolni, da ne morejo počakati na izsledke kliničnih študij, so pripravili priporočila, kdaj lahko pri bolniku s covidom-19 uporabljajo tudi druga zdravila.

Tako uporabljajo zdravilo proti malariji klorokin in hidroksiklorokin. Če je bolezen v dovolj začetni fazi, uporabljajo tudi zdravila, ki se uporabljajo proti hivu. Prav tako so za vse bolnike, ki so ustrezali kriterijem, zaprosili za Gileadovo zdravilo proti eboli, a so ga prejeli le za dva bolnika, saj je to ameriško podjetje spremenilo sistem razdeljevanja zdravila. Se pa vključujejo v raziskavo Discovery, prek katere bi lahko prišli do zdravil.

"Menimo, da je pri teh bolnikih prav, da jim nudimo ta zdravila. Ali so jim zdravila koristila, pravzaprav ne vemo, ker nismo opravili randomiziranih raziskav. Jim pa prejeto zdravilo ni škodilo. V primeru neželenih učinkov so zdravila tudi ukinili. Zaenkrat vsi bolniki dobivajo zdravila, ki upamo, da pomagajo", je še povedal.

Video posnetek pogovora se nahaja na https://youtu.be/R9eqa7KDG2o

arh/ago/arh
© STA, 2020