DZ ponuja podjetjem administrativne razbremenitve

Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju bo zavezancem omogočil, da bodo lahko davčne obračune akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davčne obračune davka od dohodkov pravnih oseb za lani oddali dva meseca pozneje, to je do 31. maja. Na konec maja se prestavlja tudi rok za oddajo letnih poročil za leto 2019 Ajpesu.

Posledično se bo skrajni rok za sestavo informativnih izračunov dohodnine za leto 2019 zamaknil za mesec dni - na najpozneje 30. junija. Če epidemije do 15. maja še ne bo konec, se bodo lahko vsi ti roki podaljšali.

Zakon tudi določa, da bodo lahko zavezanci zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije koronavirusa zaprosili za dovoljenje za odlog oz. za obročno plačilo davkov. To je sicer možno že zdaj, vendar bodo pogoji za uveljavitev te možnosti po novem blažji in bolj enostavni.

V nadaljevanju zakon vsebuje poseben sklop ukrepov, namenjenih tekočemu zagotavljanju finančnih sredstev za spopad z epidemijo, ki jih, kot je v četrtek pojasnil finančni minister Andrej Šircelj, ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče načrtovati. "V tej državi se ne bo zgodilo, da ne bo dovolj denarja za opremo za reševanje človeških življenj," je spomnil na trenutno zaostreno stanje zaradi epidemije.

S tem namenom zakon, ki so ga poslanci podprli z 48 glasovi za in 10 proti, vladi omogoča, da lahko v času epidemije začasno zadrži izvrševanje posameznih proračunskih izdatkov ter si vzame neomejena pooblastila za prerazporejanje denarja znotraj proračuna.

"DZ ne bo imel več pristojnosti nad področjem javnih financ," je te določbe komentiral Robert Pavšič (LMŠ). "Vlada bo dobila največja možna pooblastila v času od osamosvojitve Slovenije in precej večja, kot jih je imela v času finančne krize," pa je dodal Robert Polnar (DeSUS).

Še bolj ostri so bili v Levici - Luka Mesec se je zbal, da se bodo ti ukrepi izkoristili za nelegitimno utrjevanje oblasti, Nataša Sukić pa je menila, da gre za neke vrste državni udar.

Jožef Horvat (NSi) je po drugi strani menil, da krizno upravljanje zahteva, da damo vladi več pooblastil. Poslanci so sicer v zakon zapisali obvezo vladi, da o opravljenih prerazporeditvah znotraj proračuna redno mesečno poroča državnemu zboru.