Po besedah virologinje novi virus genetsko podoben sarsu, a še številna vprašanja

Kot je za STA pojasnila Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, poznamo sedem koronavirusov. Štirje so čisto človeški koronavirusi, ki povzročajo običajne prehlade. Sars, mers in novi koronavirus, poimenovan sars-cov-2, pa so tako imenovane zoonoze.

Novi koronavirus po vsej verjetnosti izhaja iz naravnih gostiteljev koronavirosa netopirjev in je preko neke vmesne živali prešel na človeka. Genetsko je zelo podoben koronavirusu sars in sodi v isto skupino beta koronavirusov. Kot so znanstveniki že ugotovili, ima v svojem genomu enak del, kot ga ima virus sars, ki je odgovoren za to, da se pripne na receptorsko mesto v gostiteljski celici, se pravi na celice epitelja dihal, je pojasnila.

Po njenih besedah lahko tudi okužba s sars-cov-2 kot vse virusne okužbe poteka brez kliničnih znakov ali so ti blagi, pojavi se lahko kratkotrajna bolezen, lahko pa je njen potek težji in smrtno nevaren. Novi virus povzroča okužbo zgornjih dihal, lahko tudi spodnjih dihal in pljučnico z oteženim dihanjem, ki pri približno 20 odstotkih poteka precej težko. Običajno gre za starostnike, ki imajo že pridružene osnovne bolezni, bolj ogroženi so tudi vsi drugi imunsko oslabljeni bolniki, recimo bolniki z rakom ali po transplantaciji.

Znano je, da se kot ostali koronavirusi prenaša kapljično, s tesnim stikom, zato toliko opozoril o preventivnih ukrepih ob kašljanju in kihanju ter pomenu dosledne higiene rok. Virus namreč lahko, če ga primerjamo z ostalimi koronavirusi, verjetno kar nekaj časa ostane na površinah, recimo kljukah, mizah ali naših rokah, in ga lahko, če se na primer pomanemo po očeh, dotaknemo ust ali nosu, vnesemo v sluznice. Na tak način se sicer večinoma prenašajo tudi koronavirusi, ki povzročajo običajen zimski prehlad, je dodala virologinja.

Zaščitnih mask je po njenih besedah več vrst, od običajnih do kirurških in tistih, ki imajo respiratorje. Tudi sami jih uporabljajo, da se ne okužijo, ko delajo z nevarnimi mikroorganizmi. Z drugimi maskami pa ščitimo okolico, če smo recimo kužni. Je pa treba vedeti, da lahko takšno masko nosimo dve do tri ure, nato pa jo moramo zavreči.

Podatki o tem, koliko časa se novi virus ohrani na površinah, so po njenih navedbah še zelo skopi in bo treba narediti še kar nekaj poskusov, da bodo zares verodostojni. Prav tako še ni jasno dokazano, ali se virus prenaša fekalno. Se je pa na tak način, kot je bilo dokazano, prenašal virus sars pred 17 leti, ko je povzročil veliko pandemijo, čeprav je bilo takrat desetkrat manjše število obolelih, kot jih beležimo danes.

Je pa smrtnost zaenkrat nižja, kot je bila pri sarsu, ko je bila ocenjena na približno deset odstotkov. Pri sars-cov-2, ki povzroča bolezen covid-19, je nekje proti trem odstotkom, a v tem trenutku po njenih besedah še težko govorimo o realnem odstotku. Za primerjavo, pri gripi je smrtnost med enim in dvema odstotkoma, virus mers pa ima 30-odstotno smrtnost.

Število okuženih z novim virusom gre po oceni Avšič Župančeve pripisati na eni strani kužnosti virusa, se pravi načinu prenosa, da se je tako hitro razširil pa morda tudi temu, da se je vse začelo v zimskem času, ko se na severni polobli že tako bojujemo z gripo in gripi podobnimi respiratornimi okužbami in morda v nekaterih predelih bolnikov niso pravočasno prepoznali.

Ali bi lahko tudi novi virus postal del rednih vsakoletnih obolenj, kot prehladna obolenja in gripa, ter bi se število bolnikov zmanjšalo s pojavom pomladi oz. poletja, pa je po njenih besedah preuranjeno napovedovati.

Sicer pa je glede novega virusa morda zaenkrat več vprašanj kot odgovorov, tudi glede inkubacijske dobe in samega poteka bolezni. Imamo recimo ljudi, ki ne zbolijo, pa so pozitivni na testiranju, posameznike, za katere ne vemo, kdaj so se okužil. Kot pravi Avšič Župančeva, bodo lahko natančne ugotovitve dali šele biološki poskusi na primernih živalih, ko se bo ugotavljajo čas inkubacije, kdaj se virus kje pojavi, v katerem delu telesa, v kakšni koncentraciji, koliko časa ostaja, kaj vse povzroča, kako se nanj odzove imunski sistem, in podobno.

S koronavirusi se po njenih besedah po svetu ukvarja veliko raziskovalcev, nekaj kandidatnih cepiv je bilo narejenih za sars in morda katero pride v poštev tudi za zaščito proti novemu koronavirusu. So pa postopki za razvoj novih cepiv zelo dolgi, od molekularno-genetskih raziskav, poskusov na celičnih kulturah do poskusov na primernih živalskih modelih. Na koncu sledi še klinična faza preizkusa cepiva. Vse skupaj pa lahko traja kar nekaj let, pojasnjuje Avšič Župančeva in dodaja, da je podoben postopek tudi za iskanje protivirusnih zdravil.