Pandemije v 21. stoletju manj smrtonosne kot v 20. stoletju

pripravila Maja Cerkovnik

Ljubljana, 11. marca - Svetovna zdravstvena organizacije je izbruh novega koronavirusa danes razglasila za pandemijo. Začetek 21. stoletja je zaznamovalo že več pandemij, a čeprav so v svetu pogosto sprožile paniko, so bile v tem stoletju precej manj smrtonosne od tistih v 20. stoletju.

Ljubljana.
Zaščitna maska.
Foto: Nik Kranjec/STA
Arhiv STA

Epidemije 21. stoletja

2020-: novi koronavirus sars-cov-2

Na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov nepojasnjenih pljučnic. Pri bolnikih so izključili običajne povzročitelje pljučnic oz. respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom. Poimenovali so ga sars-cov-2, bolezen, ki jo povzroča, pa covid-19. Bolezen se kaže z vročino, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico. Do razglasitve pandemije se je virus pojavil v 114 državah po svetu, število okuženih je preseglo 118.000, umrlo je več kot 4200 ljudi.

2002-2003: sars

Sindrom akutnega oteženega dihanja (sars), ki spada v družino koronavirusov, se je prvič pojavil v Guangdongu na jugu Kitajske novembra 2002, leta 2003 pa povzročil zdravstveno krizo. Prizadel je okoli 8000 ljudi po svetu, zahteval pa 774 življenj. Največ žrtev - skoraj 350 - je bilo na Kitajskem. Maja 2005 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila, da je bolezen iztrebljena. To je šele druga bolezen, ki je dobila takšno oznako. Prva so bile črne koze.

2003-2004: ptičja gripa

Smrtonosni virus H5N1, sev ptičje gripe, se je prvič pojavil leta 2003 na piščančjih farmah v Hongkongu in zahteval življenja več kot 400 ljudi, v glavnem na jugovzhodu Azije.

2009-2010: prašičja gripa

Virus H1N1 so marca leta 2009 odkrili v Mehiki in ZDA. Bolezni se je prijelo ime prašičja gripa. 11. junija istega leta so izdali opozorilo pred pandemijo, ki so ga odpravili 10. avgusta 2010. Virus je po podatkih WHO terjal 18.500 življenj v 214 državah, najmanj eno tudi v Sloveniji. Nekaj mesecev po izbruhu so izdelali cepivo zanj.

2013-2016: ebola

Ebola se je na zahodu Afrike začela širiti marca 2014 in je postala najhujša epidemija te bolezni od njenega odkritja leta 1976. Nevarnemu virusu je podleglo 11.300 ljudi. Največ žrtev so našteli v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone. Je manj nalezljiva od večine nalezljivih bolezni, je pa zanjo značilna visoka, 40-odstotna smrtnost.

Pandemije 20. stoletja

1918-1919: španska gripa

Španska gripa je med letoma 1918 in 1919 prizadela velik del svetovnega prebivalstva, ko je vstopalo v povojno obdobje. Po navedbah WHO je terjala najmanj 40 milijonov življenj, najbolj pa je prizadela tiste, ki so med prvo svetovno vojno (1914-1918) trpeli največje pomanjkanje.

1957-1958: azijska gripa

Azijska gripa je izbruhnila v dveh valovih - prvi je bil februarja 1957 na jugu Kitajske. Čez nekaj mesecev je dosegel Ameriki in Evropo. Bolezen, ki je prizadela predvsem pljuča, je zahtevala okoli 1,1 milijona smrtnih žrtev. Med njimi so prevladovali starejši.

1968-1970: hongkonška gripa

Svet je obkrožila med poletjem 1968 in pomladjo 1970. Izbruhnila je v Hongkongu, od tam pa se je razširila po Aziji. Konec leta 1968 je dosegla ZDA. Umrlo je milijon ljudi, med njimi številni otroci. V zgodovino se je zapisala kot prva pandemija v moderni dobi hitrih potovanj z letali.

1981 do danes: aids

Aids, ki ga povzroča virus hiv, je najbolj smrtonosna pandemija moderne dobe. Po podatkih agencije ZN za boj proti aidsu (Unaids) je doslej zaradi aidsa, ki prizadene imunski sistem, umrlo 32 milijonov ljudi.

Vsakoletna epidemija navadne gripe

Navadna gripa vsako leto povzroči od tri do pet milijonov težkih primerov. Po podatkih WHO za navadno gripo letno umre od 250.000 do 500.000 ljudi.

np/mc/vb/vb
© STA, 2020