Skupščina ZZZS za pripravo dvoletnega finančnega načrta zavoda

Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je opozoril, da priprava finančnega načrta za dve leti omogoča stabilnejše poslovanje ter srednjeročno planiranje prejemkov in izdatkov zavoda, kar pa po njegovih besedah vpliva na financiranje zdravstva po sklenjenih pogodbah oziroma na uresničevanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V razpravi so se delegati dotaknili tudi aktualnih težav v primarnem zdravstvu. Sprejeli so izjavo, v kateri so poudarili, da pomanjkanja družinskih zdravnikov in pediatrov ni mogoče reševati z odklanjanjem bolnikov. Pozvali so upravni odbor in službo ZZZS, naj skupaj z drugimi deležniki iščeta rešitve v smeri širjenja primarne zdravstvene mreže.

Rešitve delegati vidijo v uvajanju dodatnih timov družinske medicine in administrativni razbremenitvi ambulant ter v različnih spodbudah zaposlovanja družinskih zdravnikov. V zvezi s tem so opozorili na odgovornost vlade in ministrstva za zdravje, Zdravniške zbornice Slovenije, vodstev zdravstvenih zavodov in tudi občin kot ustanoviteljic zavodov.

Direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat je delegate seznanila s pozitivnimi trendi na področju čakalnih dob. Po njenih besedah se je število vseh čakajočih na terapevtsko-diagnostične storitve od 1. septembra lani do 1. marca letos znižalo z 79.383 na 65.019 oseb, število čakajočih nad dopustno dobo pa za 34,3 odstotka, z 32.920 na 21.626 oseb.

Sušelj je pri predstavitvi lanskoletnega poslovanja ZZZS pojasnil, da so ga pomembno zaznamovale ugodne gospodarske okoliščine, ki so vplivale na rast prihodkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj so bili ti za 207 milijonov evrov višji kot leto poprej, povečini zaradi večjih prispevkov, nekoliko pa tudi zaradi postopnega prehoda obveznosti za specializacije in pripravništvo na državni proračun.

S tem so bila zagotovljena sredstva za povečanje obsega programov zdravstvenih storitev, boljše vrednotenje nekaterih programov in boljšo dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe. Odlok o najvišji dovoljeni porabi javne zdravstvene blagajne je bil sprejet konec avgusta, vlada pa je dala soglasje k rebalansu finančnega načrta v oktobru.

Zaradi pozno sprejetih formalnih podlag in omejenih zmogljivosti izvajalcev pa ti niso uspeli opraviti vsega predvidenega povečanega obsega storitev, ZZZS pa je zato leto 2018 končal s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 32 milijonov evrov. Del teh sredstev je shranjen v rezervah, del pa bo porabljen v letu 2019 izključno za financiranje pravic zavarovanih oseb.

S krepitvijo vlaganj in na podlagi širitve programov v zadnjih dveh letih tako v ZZZS, enako kot na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, zaznavajo prve pozitivne rezultate na področju skrajševanja čakalnih dob. Skrb pa vzbujajo trendi na področju zdravstvenega absentizma, kjer so izdatki za nadomestila za začasno odsotnost od dela v letu 2018 še naprej rasli.

Prihodnja seja skupščine ZZZS bo predvidoma junija, ko naj bi delegati imeli na mizi predlog rebalansa finančnega načrta zavoda za letos.

Sicer se je današnja seja začela z nagovorom ministra za zdravje Aleša Šabedra. Napovedal je, da bodo na ministrstvu v kratkem predstavili javnosti glavne prioritete in akcijski načrt za izvedbo posameznih nalog in tudi že nekatere konkretne rešitve. Sprejetje aneksa številka 1 k splošnemu dogovoru za leto 2019 pa je napovedal do konca maja.

"Do 31. maja bomo sprejeli aneks št. 1 k splošnemu dogovoru 2019, v katerem bo določeno, da zdravniki lahko zavračajo nove paciente, ko enkrat dosežejo 1895 glavarinskih količnikov, kar je meja, ki jo za leto 2019 določa podpisani sporazum o začasni prekinitvi stavke," je pojasnil Šabeder.

Na ministrstvu za zdravje so po njegovih besedah v zvezi z aneksom pripravili tudi tri dopolnitve: "Prvo predvideva uveljavitev državnega povprečja, drugo 80-odstotno financiranje novih timov družinske medicine v obdobju štirih let, tretje pa, da se novi timi ne štejejo v povprečje glavarinskih količnikov."

Šabeder je napovedal, da bodo z namenom zagotovitve novih zdravnikov družinske medicine letos razpisali vsaj 95 mest za specializacijo. Spomnil je, da so za pomlad 2019 določili 62 specializacij iz družinske medicine, od tega 45 za območje celotne države in 17 za posamezne izvajalce.

V nagovoru skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je tudi navedel, da so bolnišnice v sanaciji že posredovale novelacije sanacijskih programov. Te bodo po njegovih besedah pregledali, in če jih bodo potrdili, bodo veljali novelirani sanacijski programi.

Minister je še pojasnil, da se bo danes znova sestala delovna skupina za sprejetje potrebnih ukrepov za primarni nivo, ki bo tokrat "na operativni ravni skušala izluščiti največje administrativne obremenitve družinskih zdravnikov". Sledilo bo oblikovanje ukrepov za odpravo nepotrebne administracije.

Že zjutraj je Šabeder sestankoval s kranjskim županom Matjažem Rakovcem o tamkajšnjem zdravstvenem domu, kjer je v začetku aprila 23 družinskih zdravnikov podalo odpovedi pogodb o zaposlitvi. Dejal je, da je bil sestanek "zelo operativne narave", ob tem pa je pohvalil prizadevanja vseh vpletenih pri iskanju rešitev.

Za sredo pa je napovedal srečanje s predstavniki pediatrov.